Franja

zazídati (-am) | zazidávati (-am) perf., imperf.

1. murare, chiudere con un muro:
zazidati okno murare una finestra
zazidati dovoz chiudere l'accesso con un muro

2. coprire edificando, costruendo, costruire su:
kar poprek zazidati obrežje s turističnimi objekti coprire, deturpare indiscriminatamente tutta la costa con impianti turistici

3. spendere, scialare costruendo case e sim.:
zazidati v hišo vse prihranke spendere tutti i risparmi nella (costruenda) casa

zazvoníti (-ím) perf. ➞ zvoniti

1. suonare, risuonare (campana, campanello)

2. suonare (la fine):
zazvoniti konec pouka suonare la fine della lezione
zazvoniti k maši suonare per la messa

3. risuonare, squillare; sferragliare:
zazvoniti s ključi sferragliare con le chiavi
impers. zazvonilo mu je v glavi sentì suonare in testa
rel. zazvoniti avemarijo suonare l'Avemmaria
zazvoniti jutranjico suonare l'Angelus (al mattino)

zažuga|ti (-m) žugati (mit dem Finger) drohen
figurativno zažugati s kaznijo/z maščevanjem (jemandem) Strafe/Rache androhen

zbádati (-am) | zbôsti (zbôdem) imperf., perf.

1. pungere; provocare fitte, punture:
zbosti z iglo pungere con l'ago
impers. v prsih ga zbada sente fitte al petto

2. pren. punzecchiare; motteggiare, canzonare:
zbadati hudomušno, s pikrimi besedami punzecchiare maliziosamente, con parole aspre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbadati konja z ostrogami spronare il cavallo
pren. zbosti v oči dare nell'occhio

zborovodja samostalnik
(vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezetőPri tem sta še kako pomembna sodelovanje s skladatelji in obenem prizadevanje, da te stvaritve predstavimo občinstvu doma in v tujini, je povedala zborovodja, ki z zborom sodeluje od njegove ustanovitve. ▸ Mindennél nagyon fontos a zeneszerzőkkel való együttműködés és az arra való törekvés, hogy az alkotásokat a hazai és a külföldi közönség elé tárjuk, mondta el a karnagy, aki az énekkarral annak megalapítása óta együttműködik.

zbŕcati (-am) perf.

1. mandare a calci, calciare:
zbrcati kamenčke s poti calciare i ciotoli dal sentiero

2. colpire con calci

zbudíti (-ím) | zbújati (-am)

A) perf., imperf.

1. svegliare, destare (tudi pren.); far rinvenire; scuotere:
glej, da ne zbudiš otroka attento a non svegliare il bambino
zbuditi iz otopelosti scuotere dal torpore

2. suscitare:
zbuditi dvom suscitare dubbi
zbujati pozornost fare scalpore, fare sensazione
s svojo ekstravagantno obleko je zbudila splošno pozornost con la sua toilette a dir poco stravagante, fece grande sensazione

B) zbudíti se (-ím se) | zbújati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. svegliarsi, destarsi; rinvenire, riprendere coscienza:
med. zbuditi se iz narkoze destarsi dalla narcosi

2. prender coscienza, esser consci

zbuja|ti (-m) zbuditi

1. zu wecken versuchen, aufwecken; erwecken

2. čustva: erwecken, hervorrufen; preteklost: wachrufen; občutek, pozornost, nejevoljo: erregen
zbujati občutek domačnosti pri kom (jemanden) anheimeln
zbujati tesnobo pri kom (jemanden) beklemmen
zbujati hudo kri böses Blut machen
zbujati nejevoljo pri (jemanden) irritieren
zbujati odpor Widerwillen erregen
zbujati pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbujati pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen, von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ironično nenehno zbujati pozornost z … eine -nudel sein
(s škandali eine Skandalnudel sein)
zbujati radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbujati smeh ein Lacherfolg sein
zbujati strah gefürchtet sein/werden
zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbujati skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
zbujati sovraštvo böses Blut machen
zbujati tek (jemandem) Appetit machen auf
zbujati upanje (jemandem) Hoffnung machen
zbujati zgražanje Anstoß erregen
ki zbuja nejevoljo irritierend
ki zbuja tek appetitanregend
ki zbuja začudenje [staunenerregend] Staunen erregend

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdravílo medicine; medicament; remedy; (redko) physic; figurativno (odpomoček) remedy; (za okrepitev) tonic, cordial; (za odvajanje) laxative, purgative, aperient; (za draženje) stimulant; (za ublažitev, pomirilo) sedative

zdravílo za zunanjo uporabo remedy for external use
domače zdravílo household remedy, nostrum
specialno zdravílo specific; patent medicine
zdravílo za bljuvanje emetic
zdravílo za vse panacea, cure-all
pripravljanje zdravil pharmaceutics pl (s konstr. v sg), pharmacy
prodajalec zdravil pharmacist, (pharmaceutical) chemist, dispensing chemist, druggist
dati zdravílo to administer a medicine, to give someone his medicine
napraviti zdravílo to make up a medicine
predpisati zdravílo to prescribe a medicine
vzeti zdravílo to take one's medicine

zdráviti (-im)

A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
zdraviti bolnike curare i malati
otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
zdraviti rano curare, medicare la ferita
pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare

B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi

zdrávje santé ženski spol ; (podnebje) salubrité ženski spol

na vaše zdravje! à votre santé!, (odgovor) à la vôtre, (pri kihanju) à vos souhaits (ali familiarno à vos amours!)
zdravju škodljiv malsain, insalubre, nuisible à la santé, (plin) délétère
biti pri dobrem zdravju être en bonne santé
biti trdnega, čvrstega zdravja être en parfaite santé, se porter comme un charme
biti slabega, rahlega zdravja être d'une santé délicate, avoir une petite santé
kipeti od zdravja respirer la santé, resplendir de santé
biti železnega zdravja avoir une santé de fer
kako je kaj s tvojim zdravjem? comment va ta santé?
piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
kurje zdravje botanika drave ženski spol

zdravljenj|e srednji spol (-a …) medicina die Therapie, die Behandlung, die Kur; (zaposlitveno Beschäftigungstherapie, dolgoročno Langzeitbehandlung, klimatsko Klimatherapie, obvezno pravo, medicina Zwangsheilung, Zwangsbehandlung, serumsko Serumbehandlung, skupinsko Gruppentherapie, vročinsko Fiebertherapie, raka Krebsbehandlung, s kisikom Sauerstofftherapie, Sauerstoffbehandlung, s paro Dampfbehandlung, s šokom Schocktherapie, Schockbehandlung, v začetnem/zgodnjem stadiju Frühbehandlung, z depojem Depotbehandlung, z elektrošokom Elektroschockbehandlung, z inhalacijami Inhalationskur, z mineralno vodo Brunnenkur, z mrazom/ledom Kältebehandlung, z mrzlo vodo Kaltwasserbehandlung, zob Zahnbehandlung); die Heilbehandlung, das Heilverfahren; po posegu, kemoterapiji: die Nachkur, die Nachsorge
uspešno zdravljenje der Heilerfolg
zdraviliško zdravljenje die Heilkur, der Kuraufenthalt
zgodnje zdravljenje die Früherfassung
zdravljenje v bolnišnici der Krankenhausaufenthalt, die stationäre Behandlung
stroški zdravljenja množina Behandlungskosten množina, Heilungskosten
zaradi zdravljenja zu Heilzwecken
biti na zdravljenju in Behandlung sein

zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
biti na zdravljenju essere in cura
dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
klimatsko zdravljenje cura climatica
konservativno zdravljenje terapia conservativa
ležalno zdravljenje cura del riposo
odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
zdravljenje govornih motenj logopedia
zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia

zdravnik samostalnik
(poklic) ▸ orvosPo nasvetu zdravnika je vzel zdravila, ki jih je imel doma. ▸ Az orvos tanácsára az otthoni gyógyszereit vette be.

zdrávstvo health service, health care; medical service; sanitation; sanitary measures pl; hygiene

nauk o zdrávstvu hygiene, hygienics pl (s konstr. v sg)

zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni

zdŕsniti glisser

zdrsniti iz roke (iz rok) glisser de la main (des mains), (s') échapper

zdrúžen (-a -o) adj.

1. unito, riunito; consociato:
ekon. združena podjetja aziende consociate
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Združene države (Amerike) Stati Uniti (d'America)
združen v zvezi federato

2. biti združen z, s essere legato a, comportare:
potovanje je združeno z velikimi izdatki il viaggio comporta forti spese

združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa

7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare