Franja

spillare¹ v. tr. (pres. spillo) speti s sponko

spindrift [spíndrift] samostalnik
navtika vodni prah (pršec), ki ga s površja morja piha veter

spindrift cloud cirus, lahek oblaček

spire² [spáiə]

1. samostalnik
koničast vrh zvonika (stolpa, strehe, drevesa); strm, koničast vrh; vsak predmet, ki se proti vrhu zoži v konico, v iglo; poganjek; steblo; veja (rogovja); konica, jezik (plamena itd.)

2. neprehodni glagol
poganjati, dvigati se v višino; zožiti se v konico, šiliti se
prehodni glagol
opremiti s konico, ošiliti, okoničiti

spired² [spáiəd] pridevnik
koničast; s koničastim stolpom (o cerkvi)

spirit-rapping [spíritræpiŋ] samostalnik
spiritiziranje, spiritizem, klicanje in občevanje z duhovi; javljanje duhov s trkanjem

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

spočétka pril. iz početka, s početka, u početku: spočetka je bilo vse dobro, potem pa se je obrnilo na slabo

spoderare

A) v. tr. (pres. spodero) odvzeti zemljo (kmetu)

B) v. intr. oditi s posestva

spollinarsi v. rifl. (pres. mi spollino) stresti s sebe perojede (kokoš)

spolvero m

1. droben prah

2. paliska (v mlinu)

3. pren. površno znanje

4. umet. prerisovanje s poncifom

spomeníca memorandum, pl -s, memoranda; memorial

spomigávati si -am si namigivati s kim: spomigavati si s kom

sponson [spɔ́nsən] samostalnik
ščitniki za kolesa na ladji, ki se premika s pomočjo koles; izbočine na bokih bojnih ladij, ki omogočajo, da se top obrača naprej in nazaj

spoon-fed [spú:nfed] pridevnik
(o otroku) ki se hrani z žličko
figurativno nesamostojen; umetno s subvencijami ali zaščitnimi carinami podpiran ali vzdrževan (npr. industrija itd.)

sporran [spɔ́rən] samostalnik
škotsko usnjena torbica, okrašena s krznom in srebrnimi nitmi, ki jo nosijo Škoti na sprednji strani kilta (plisiranega krila)

Sportgeschäft, das, trgovina s športnimi potrebščinami

sporttreibend, Sport treibend ki se ukvarja s športom

sposare

A) v. tr. (pres. spōso)

1. poročiti se, omožiti se s kom

2. oženiti se s kom

3. poročiti (opraviti poroko, dati v zakon)

4.
sposare una causa, un'idea priključiti sprejeti, prevzeti idejo; slediti gibanju, ideji

B) ➞ sposarsi v. rifl. (pres. mi spōso) poročiti se; omožiti, oženiti se

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)