Franja

neugierig radoveden; neugierig machen zbuditi radovednost (pri); neugierig auf etwas sein napeto pričakovati; ich bin neugierig zu erfahren ... (zelo) rad bi že zvedel ...

neugnán (-a -o) adj.

1. sfrenato, scatenato

2. (neukročen) selvaggio, non domato

3. instancabile;
neugnan jezik (individuo) maldicente, calunnioso
neugnan pri delu lavoratore bravo, instancabile

ne-uter -tra -trum, gen. neutrīus, dat. neutrī (ne + uter, vedno trizložno: „neutrum“ trisyllabum pronuntiamus Consentinus)

1. nobeden od njiju, nobeden od obeh, ne (niti) eden ne (niti) drugi: aut uterque … aut neuter Ci., earum sententiarum neutram probo Ci., in neutram partem moveri Ci. ravnodušen ostati, neutram in partem effici possunt Ci. niti v škodo niti v korist (blagor), quid bonum sit, quid malum, quid neutrum Ci., debemus neutrum eorum contra alterum iuvare C., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., neuter consulum L., in neutram partem cultus miser H., neutrumque et utrumque videntur O., ita fiet, ut neutra lingua alteri officiat Q., homo neutrius partis Suet. nobeni strani pripadajoč, nevtralen; neuter z glagolskim predikatom v pl.: ut caveres, neuter ad me iretis Pl., quia neuter consulum potuerunt bello abesse L.; pl. neutri nobena od obeh strani, niti eni niti drugi: neutrorum contemnenda est sententia Ci., cum iam neutris gratiam referre posset Ci., ubi neutri (= niti Rimljani niti Galci) transeundi initium faciunt C., quare toto abessent bello et neutris auxilium auxilia mitterent C. in da so ostali nevtralni, neutri alteros primo cernebant L., in neutris partibus esse Sen. ph., ita neutris cura posteritatis G., neutris quidquam hostile facientibus Iust.

2. occ.
a) kot fil. t. t. neutrae res (= gr. ἀδιάφορα) srednje, vmesne, tj. niti dobre niti slabe stvari, neopredeljene (indiferentne) stvari: sed haec in bonis rebus … facilitas nominetur, in malis proclivitas … in neutris habent superius nomen Ci.
b) kot gram. t. t. srednji, tj. niti moški niti ženski (= gr. οὐδέτερον), srednjega spola: genus neutrum, nav. samo neutrum Varr. idr. slovničarji, srednji spol, nomina neutra, nav. samo neutra Varr., Ci. imena srednjega spola, verba neutra slovničarji glagoli, ki niso niti aktivni niti pasivni. — Od tod adv. abl. sg. neutrō na nobeno od obeh strani, ne (niti) na eno ne (niti) na drugo stran: n. inclinaverat fortuna T., n. inclinata res, spes L., si n. litis condicio praeponderet Q.

Opomba: Gen. sg. neutrī: Aus. in vselej pri slovničarjih v zvezi neutri generis; star. gen. sg. fem. tudi neutrae: Prisc.

ne-utiquam, pisano tudi ločeno ne utiquam (bralo se je nutiquam), adv. nikakor ne, na noben način (ne), sploh ne: sed mihi ne utiquam cor consentit cum oculorum aspectu Enn. ap. Ci., si albus capillus hic videtur, ne utiquam ingenio est senex Pl., quapropter haec res ne utiquam neglectu est mihi Ter., monebas de Q. Cicerone, ut eum quidem neutiquam relinquerem Ci. ep., Syphax vetere se continebat regno neutiquam quieturus L.; zlasti pri glag. arbitrari, placere, probare, putare, videri v pomenu prav (nič) ne, ne ravno, prav malo, sploh ne: vero ne utiquam honestum esse arbitror Ter., id ne utiquam mihi placet Pl., nihil relinquitur nisi fuga, cui te socium neutiquam puto esse oportere nec umquam putavi Ci., dictatori neutiquam placebat … fortunae se committere adversus hostes L.

nē-ve in (po odpadlem e) neu, star. neive in (pri Lucr.) nīve, conj. (nē z enklitičnim -ve pred stavki, ki nadaljujejo zanikane ali trdilne zahtevne ali finalne stavke; prim. skr. návā „ali ne“) in (da) ne, ali ne, niti, ali: utinam ne in nemore Pelio securibus caesae accidissent abiegnae ad terram trabes, neve inde navis inchoandi exordium cepisset, quae nunc nominatur nomine Argo Enn. ap. Corn., ne quis virginem neve mulierem heredem faceret Ci., ne quid factum sit neve simulatum Ci., legem tulit: ne quis ante actarum rerum accusaretur neve multaretur N., ne forte … rearis … nive alium quemvis … propterea gerere hunc credas, quod … Lucr.; za trdilnim stavkom: hortor, ut maneas in sententia neve vim pertines Ci. ep., milites non longiore oratione cohortatus, quam uti suae pristinae virtutis memoriam retinerent neu perturbarentur animo C., hic ames dici pater atque princeps neu sinas Medos equitare inultos H., modo virtutem maiorum suorum aemularentur neve proelii unius aut alterius eventu pavescerent T.; tudi pred stavki brez predhodne konjunktivne misli = in da ne, da pa ne: neve foret terris securior arduus aether, affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O. Pesn. in pri C. tudi v prvem zanikanem členu, torej neve (neu) … neve (neu) = (da) niti … niti: neu struere auderent aciem neu credere campo V., milites appellat, neu se neu imperatorem tradant C., neu suis sint receptacula neu Romanis proposita C.; veznik postavljen dvakrat ali večkrat = (da) niti … niti … niti: omnino caveto ne quam materiam doles neu caedas neu tangas, si potes, nisi siccam neu gelidam neu rorulentam Ca., neve … neu … neve V.; krepkeje: ut id neve in hoc neve in alio requiras Ci.

nevoščljívost envy; grudge

poklicna nevoščljívost professional envy, occupational jealousy
iz nevoščljívosti kaj napraviti to do something out of envy
pozelenel sem od nevoščljívosti I turned green with envy
zbuditi nevoščljívost pri kom to rouse someone's envy
bolje je zbujati nevoščljívost kot usmiljenje better be envied than pitied

nevoščljívost envidia f

iz nevoščljivosti de (ali por) envidia
umirati od nevoščljivosti morirse de invidia
žreti se od nevoščljivosti consumirse (fam recomerse) de envidia
prebledeti od nevoščljivosti palidecer de envidia
zbuditi nevoščljivost pri kom dar envidia a alg, excitar la envidia de alg

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?

nezaúpanje méfiance ženski spol , défiance ženski spol , ombrage moški spol

imeti nezaupanje do se méfier, se défier de
iz nezaupanja do par méfiance (ali défiance) de
zbuditi nezaupanje pri kom éveiller la méfiance de quelqu'un, porter ombrage à quelqu'un

nezaúpanje desconfianza f ; sospecha f ; recelo m ; fam escama f

iz nezaupanja do por desconfianza a
imeti nezaupanje do desconfiar de
zbuditi nezaupanje pri kom despertar la desconfianza de alg

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

nezgod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Unfall, -unfall (pri delu Betriebsunfall, v jedrskih napravah Strahlenunfall, prometna Verkehrsunfall)
smrt zaradi nezgode der Tod durch Unfall, Unfalltod
| ➞ → nesreča, prometna nezgoda

nezgóda accident moški spol , malheur moški spol , adversité ženski spol ; malchance ženski spol , revers moški spol , mésaventure ženski spol

obratna nezgoda, nezgoda pri delu accident du travail
prometna nezgoda accident de la circulation (ali de la route)
vremenska nezgoda intempérie ženski spol

nezgóda (-e) f

1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
prometna nezgoda incidente stradale

2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
elementarna nezgoda calamità naturale

3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio

ni is not; there is not, there are not

ni ga še he has not come yet
on ni več otrok he is no longer a child
pri hiši ni miru there's no peace in the house ➞ niti

nī, stlat. nei, adv. in conj.

I.

1. star. soobl. za nē v velelnih in finalnih stavkih = ne, da ne (bi): nei quis Bacanal habuisse velit Vetus Ictus., ni quid tibi hinc in spem referas Pl., ni mala, ni stulta sis, ni indomita imposque animi Pl., caveto, ni quam materiem doles Ca. fr., vinum aliudque quid ni laudato Varr. ap. Non., Numa constituit, ut pisces qui squamosi non essent, ni pollucerent, parsimonia commentus, ut convivia publica et privata cenaeque ad pulvinaria facilius compararentur, ni qui ad polluctum emerent Cassius Hemina ap. Plin., iussa monent Heleni … ni teneant cursus V., qua (sc. lege) quondam edicta flemus uterque diu, ni nos divideret Pr.

2. v zvezah nīmīrum (= ne id mirum … videatur) ni čudno, nič čudnega, seveda, kajpada in quidnī (tudi v tmezi quid … nī Ter., Cat.) zakaj ne, kako (ne) bi a) v odgovorih ali b) v podkrepitev kake trditve ali c) iron. = kaj še, kajpada; poklas. tudi v zvezi z nōn: quidni non timeat Sen. ph. = gotovo se boji; gl. nīmīrum in quidnī. —

II. = sī non (ne = nisi) nikalni veznik v kondicionalnih stavkih z ind. in cj. če ne, ko ne, ko ne (bi): ni metus ulla tenet virtutem, rite quiescunt Enn. ap. Non., ni offerumentas habebis pluris in tergo tuo quam ulla navis longa clavos, tum ego ero mendacissumus Pl., dicerem, ni vererer, ne ex eventis fingere viderer Ci. ep., sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci., timebat iram senati, ni paruisset S., omina ni repetant Argis numenque reducant V., ni tua custodis, avidus haec auferet heres H., plures cecidissem, ni nox proelia intervenisset L., caduceatorem praemisit (sc. Alexander), qui denuntiaret, ni dederent, ipsos ultima esse passuros Cu. Poseb.

1. pri krepkejših trditvah, pri prepričevanju, grožnjah in rotenju: perii hercle hodie, ni hunc a te abigo Pl., quod ni ita se haberet, nec iustitiae ullus esset nec bonitati locus Ci., moriar, ni puto te malle a Caesare consuli Ci. ep., regna ipsa Latini, ni fatentur, eruam V., excidium minitans, ni causam suam dissociarent T.; dalje v reklih
a) mirum ni čudno bi bilo, ko ne bi: mirum, ni domi est Ter. čudno bi bilo, ko bi ne bil doma = gotovo je doma, mirum ni cantem Nov. ap. Ci. naj mar še pojem.
b) (kot vrinjeni stavek) ni fallor če se ne motim: O., Sen. ph. in pozni pisci.

2. Kot jur. izraz pri pogodbah, ukrepih, stavah, obljubah, toda le, če se navajajo v odvisnem govoru: sponsionem facere cum lictore, ni furtis quaestum faceret Ci., sic se iterum ac saepius iudicem illi ferre, ni vindicias ab libertate in servitutem dederit L.; tako tudi: ni … nīve (gl. nīve) Pl., si … nive … nive Pl., tum illud „sive nive“ inrident Ci.; kot fil. t. t. sīve (gl. sīve) nīve: per istud philosophiae „sive nive“ Sen. ph. — Nī (nenavadno) = nisi quod le da: poterantque miserandi homines ad crudele supplicium ducti Christianorum adiumento defendi, ni Georgi odio omnes indiscrete flagrabant Amm.

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

Nīcēphorion in Nicēphorium -iī, n (Νικηφόριον) Nikefórij (Nikefórion)

1. gaj z Venerinim svetiščem pri Pergamu: L. (z obl. Nicephorium).

2. mesto ob Evfratu v Mezopotamiji južno od Edese: Plin. (z obema obl.), T. (z obl. Nicephorium).

Nichterscheinen, das, izostanek, odsotnost; neudeležba; bei Nichterscheinen pri odsotnosti/neudeležbi; wegen Nichterscheinen zaradi odsotnosti/neudeležbe

Nīcomēdīa -ae, f (Νικομήδεια) Nikomedíja, glavno mesto Bitinije in kraljeva prestolnica (ustanovil jo je Nikomed I., zdaj razvaline pri kraju Isnikmid = εἰς Νικομήδειαν): Plin., Aur., Amm. — Od tod adj. Nīcomēdēnsis -e nikomedíjski: Plin. iun.; subst. Nīcomēdēnsēs -ium, m Nikomedíjci, preb. Nikomedije: Plin. iun., Dig.