Franja

zvéza liaison ženski spol , jonction ženski spol , union ženski spol , connexion ženski spol ; alliance ženski spol , relation ženski spol , communication ženski spol , association ženski spol , fédération ženski spol , confédération ženski spol , ligue ženski spol ; (gradbeništvo) assemblage moški spol

brez zveze sans suite, décousu, incohérent
zveza narodov Société ženski spol des Nations
obrambna zveza alliance défensive
poslovna zveza relation ženski spol d'affaires
Sovjetska zveza Union Soviétique
študentska zveza association d'étudiants
telefonska zveza communication téléphonique
zakonska zveza union conjugale
železniška zveza correspondance ženski spol de chemin de fer
biti v zvezi s kom être en relations (ali en rapport, en liaison, en communication, en contact) avec quelqu'un
imeti zveze s kom avoir des rapports (ali des relations) avec quelqu'un
stopiti v zvezo s kom entrer en relations (ali en rapport, en communication, en contact) avec quelqu'un, prendre contact avec quelqu'un, familiarno contacter quelqu'un
vzpostaviti (prekiniti) (telefonsko) zvezo établir (rompre ali couper) la communication (téléphonique)

zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m

zveza držav confederación f (de Estados)
Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
carinska zveza unión f aduanera
medsebojna zveza correlación f
obrambna zveza alianza f defensiva
Sovjetska Zveza Unión f Soviética
svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
strokovna zveza sindicato m
študentovska zveza asociación f de estudiantes
zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
brez zveze sin relación
biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
ni (železniške) zveze no hay correspondencia
vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar

zvezan¹ [é] (-a, -o) človek: gefesselt
figurativno imeti zvezane roke gebundene Hände haben

zvézan (-a -o) adj. legato, annodato; ammanettato; unito, collegato, allacciato:
ugodnosti, zvezane s službo facilitazioni legate al posto di lavoro
pren. imeti zvezane roke avere le mani legate

zvít (-a -o) adj.

1. contorto, curvo, accartocciato, arrotolato; convoluto:
imeti zvite lase avere i capelli ondulati
zvit v klobčič aggomitolato

2. scaltro, astuto, furbo, navigato:
zvit špekulant un affarista navigato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvit preobrat piroetta
gastr. zvite testenine tortiglioni, fusilli, eliche
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi chi è stato morso dalle serpi, ha paura delle lucertole

zvók sonido m ; son m ; (glasú) tono m

srebrn zvok sonido argentino
zvok rogov toque m de cornetas
zvok strun música f de cuerdas
zvok trobent son m de las trompas (ozir. trompetas)
imeti dober zvok (glas) sonar bien, tener buen sonido

zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato

Zweck, der, (-/e/s, -e) namen; smoter; namembnost; Recht svrha; keinen Zweck haben ne imeti smisla; seinen Zweck verfehlen zgrešiti cilj; für Zwecke v namen; zum Zwecke der Verbesserung: da bi (izboljšali); der Zweck der Übung figurativ namen zadeve

Zweifel, der, (-s, -) dvom (über o); Zweifel haben/hegen imeti dvome, dvomiti; es herrscht kein Zweifel ni dvoma; keine Zweifel lassen ne puščati dvomov (o); außer Zweifel stehen biti nedvomen, ne biti dvoma (o); im Zweifel lassen puščati v dvomu; in Zweifel stellen/ziehen/setzen podvomiti o (čem), postavljati/postaviti pod vprašaj; ohne Zweifel nedvomno

žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
žabja mlaka ranocchiaia
žabji krak coscia di rana
imeti žabja usta avere la bocca molto grande
človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
presti žabjo volno fare cose senza senso
agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
zool. žabji mrest uova di rana
med. žabji trebuh addome batraciano

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

žáltav rancid; rank; spoilt

postati žáltav to turn (ali to grow, to go) rancid
žáltavo maslo rancid butter
imeti žáltav vonj, duh to have a rancid smell

žáltav rancio

dišati po žaltavem oler (ali saber) a rancio
imeti okus po žaltavem tener gusto rancio
postati žaltav enranciarse, ponerse rancio

žandár (-ja) m nekdaj (orožnik) gendarme; guardia:
pren. država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja il Paese pretende di essere il gendarme mondiale
igre ravbarji in žandarji guardie e ladri

žéhta (-e) f pog. bucato:
imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
pren. velika žehta pulizie generali

žéjen sediento

biti žejen maščevanja tener sed de venganza
imeti žejno grlo fam tener seco el gaznate

želéti desear ; (koprneti) anhelar ; (hoteti) querer

želeti dober uspeh desear buen éxito
želim Vam veliko sreče! (le deseo) ¡mucha suerte!
želeti komu dober dan dar a alg los buenos días
bilo bi želeti sería de desear
želim si imeti ... desearía tener...
to Vam želim iz vsega srca se lo deseo de todo corazón
kakor (Vi) želite como usted manda
želite še kaj? (v trgovini) ¿desea (ali se le ofrece a) usted alguna otra cosa?
želim, da (on) pride takoj deseo que (él) venga en seguida

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura

želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
gobasto železo der Eisenschwamm
staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
trd kot železo eisenhart
stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
sveder za železo der Eisenbohrer
žaga za železo die Eisensäge
…železa Eisen-
(pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
iz železa aus Eisen, Eisen-
izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
(iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
iz litega železa [Guß] Guss-
(cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
obit z železom eisenbeschlagen
trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben

železo hierro m

kovno železo hierro maleable (ali ductil)
lito železo hierro fundido (ali colado)
prečiščeno železo hierro afinado
železo v palicah hierro en barras
razbeljeno železo hierro albo (ali candente)
surovo železo hierro bruto (ali crudo ali de fundición)
staro železo hierro viejo
valjano železo hierro laminado
meteorsko železo hierro meteórico
livarna (rudnik) železa fundición f (mina f) de hierro
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra a diablo
kuj železo dokler je vroče al hierro caliente batir de repente; (hay que) hacer las cosas en caliente
vreči med staro železo arrinconar (ali desechar por inservible)