Franja

morbus -ī, m

1. bolezen: levare alicui morbum Pl., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl., in morbum cadere, incidere ali delabi Ci. oboleti, zboleti, morbo (od mrzlice) iactari Ci., homo miser et cum corporis morbo tum animi dolore confectus Ci., morbo opprimi Ci., vi morbi opprimi Ci., uno genere morbi affligi Ci., in morbo esse Ci., morbo laborare Ci., morbo gravi et mortifero affectum esse Ci., mortifero morbo urgeri Ci., hoc morbo mori Ci., morbum depellere Ci., morbo levari Ci., ex morbo evadere Ci., ex morbo convalescere Ci., e gravi morbo recreari Ci., nondum ex longinquitate gravissimi morbi recreatus Ci., morbum simulare Ci., alicui morbum precari Ci., implicari morbo C., morbo absumi S., morbo confici S., aeger morbo gravi ali gravi et periculoso L., diutinis morbis aegra corpora L., morbi ingruunt in agrestes L., vulgati contactu in homines morbi L., gravi morbo afflictari L., assurgere ex morbo L., defunctā civitate plurimorum morbis, paucis funeribus L., alicui morbum optare Sen. ph., in morbo consumat Sen. ph., gravi corporis morbo T., morbo affectus Gell., m. ingruunt universis populis Plin., stranguriae morbem contrahere Plin., morbum nancisci, morbo conflictari, morbo perire, morbo mori N., morbi ingruunt Cu., contrahere morbum ex dolore ali ex aegritudine Iust., m. nascitur Veg., morbo decedere Eutr., insanabilis, perniciosior, mortifer Ci., m. gravis, subitus O., periculosus, longinquus, longus, gravis et periculosus, pernicialis L., articularis Plin., inexplicabilis Plin. iun., morbi viriles Sen. ph., gravis, levis, longus Cels., regius ali arquatus Cels. zlatenica, comitialis Cels. = caducus, divinus Ap. = sacer Lucan. božjast, epilepsija, impudicus Vitr., perniciosissimus Veg.; o boleznih dreves in rastl.: infestantur et arbores morbis Plin.; pooseb. Morbus -ī, m Mórb(us) = „Boleznik“, bolezen kot božanstvo podzemlja: Sen. tr.; v pl.: Cl., Luctus et ultrices posuere cubilia Curae, pallentesque habitant Morbi tristisque Senectus et Metus et malesuada Fames ac turpis Egestas, terribiles visu formae V.

2. metaf.
a) m. caeli V. slab zrak.
b) duševna bolezen, jeza, žalost, nejevolja, jeza, čemernost: id illi morbo est Pl.; bolezenski pohlep, strast, sla, zasvojenost: aegrotationes morbique animorum Ci., ut ad meum te morbum vocem Sen. rh., morbo proditor Vell. izdajalec zaradi bolezenskega pohlepa.

mordà | mórda adv.

1. forse; quasi:
morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
ali morda še kaj želite? desidera altro?

4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!

mordant, e [mɔrdɑ̃, t] adjectif grizljiv; oster; jedek; zbadljiv; masculin razjedljivo sredstvo; figuré zbadljivost, ostrost; zalet, elan, pogum

froid masculin mordant oster mraz
ironie féminin mordante jedka ironija

mordicant, e [-kɑ̃, t] adjectif (rahlo) jedek; figuré zbadljiv, grizljiv

mordoré, e [mɔrdɔre] adjectif zlato rjav

mordu, e [mɔrdü] adjectif ugriznjen; figuré zaljubljen, navdušen (pour za); masculin fanatik; navdušenec

il est bien mordu zelo je zaljubljen
un mordu de football strasten, fanatičen privrženec nogometa

morfondu, e [-fɔ̃dü] adjectif premražen; potrt, pobit (zaradi kakega razočaranja)

moribond, e [mɔribɔ̃, d] adjectif umirajoč, na smrt bolan; masculin, féminin umirajoča oseba

moricaud, e [mɔriko, d] adjectif temnokožen; masculin, féminin temnokožna oseba, temen tip; familier mulat, črnec

morílec, -lka meurtrier, -ére moški spol, ženski spol homicide moški spol, ženski spol , assassin moški spol

morilec brata (matere, očeta) fratrieide moški spol, ženski spol (matricide moški spol, ženski spol, parricide moški spol, ženski spol)
množičen morilec massacreur moški spol, tueur moški spol en masse
roparski morilec voleur assassin moški spol, assassin ayant le vol pour mobile; (nadloga) importun, -e moški spol, ženski spol, tracassier, -ére moški spol, ženski spol, persécuteur, -trice moški spol, ženski spol

moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
moriti v vojni uccidere in guerra
kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
pren. moriti čas ammazzare il tempo

2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
slana mori rože la brina danneggia i fiori

3. scocciare, infastidire, stufare:
pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

5. nareč. spegnere:
moriti apno spegnere la calce

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

mormon, e [mɔrmɔ̃, ɔn] adjectif mormonski; masculin, féminin mormon, -ka

secte féminin mormonne mormonska sekta

mormorare

A) v. intr. (pres. mormoro)

1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti

2. mrmrati, šepetati, šušljati

3. mrmrati, opravljati:
il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj

B) v. tr. mrmrati, šepetati

mōrōsus¹ 3, adv. -ē (mōs) „poln posebnosti“, svojeglav, samoglav, trmoglav, trmast, pretankovesten, prenatančen, malenkosten, nataknjen, dlakocepski, pikolovski, pretirano natančen, pedantski, pedanten, čemeren, siten, zlovoljen, čuden, čudaški, muhast, občutljiv, zlovoljen: difficiles ac morosi sumus, ut nobis non satisfaciat ipse Demosthenes Ci., senes Ci., m. fingendi subtilitas Plin., inter hos morosum ponas Sen. ph., morosior circa corporis curam Suet., speculatoria morosissima Tert.; metaf. o stvareh in abstr.: orationis elegantia neque morosa neque anxia Gell., cupressus natu morosa Plin. težko rastoča; tako tudi: aesculus minus morosa nasci Plin., morbus O. trdovratna, canities H. pedantska starost, lex Sen. rh. ki mu je težko zadostiti, prurigo Mart. zoprna (neprijetna) srbečica. Adv.: morose ferre hominum ineptias Ci., terram non morose legit Plin.; komp.: morosius Tert., Hier.; superl.: morosissime Suet.

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

morti-fer -fera -ferum in mortiferus 3, adv. -ē (mors in ferre) smrtonosen, usmrtljiv, smrten (naspr. vitalis, saluber, salutaris): Cl., vulnus Luc. fr., Ci., N., morbus, poculum Ci., bellum V., quem mortiferum est non exorasse Sen. rh., mali serpentes et alia animalia, quibus mortifera vis inest Sen. ph., mortifere aegrotare Plin. iun. na smrt bolan biti, ictus Col., mortifere vulnerare Dig., peccatum Aug., voluptates Lact.; subst. n. pl.: mortifera loqui Plin. vratolomne stvari, multa mortifera in alto latent Sen. ph. smrtonosne snovi.

Opomba: Nom. sg. m. mortiferus: Cels., Col., Veg., Aug.

mortifiant, e [-tifjɑ̃, t] adjectif, religion mučilen, spokorniški; figuré poniževalen, žaljiv

mortise¹ [mɔ́:tis] samostalnik
tehnično zatična luknja, utor za klin, žlebič, utor
figurativno trdna opora

mortise ax(e) dletovka
mortise chisel dolbilo, ozko dleto
mortise gauge tesarsko merilo za mesto zatičnih lukenj
mortising machine verižni rezkar