Franja

sléd trace ženski spol , piste ženski spol ; (nog) empreinte ženski spol , foulée ženski spol , voie ženski spol ; (stare lepote, vojne) vestiges moški spol množine , traces ženski spol množine

brez sledu sans trace, sans laisser de traces
biti komu na sledi être sur la piste (ali sur la voie) de quelqu'un
niti sledu o čem pas la moindre trace de quelque chose, pas l'ombre de quelque chose
iti po sledi koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un
odvrniti koga od sledi, speljati koga na napančo sled dépister quelqu'un, dérouter quelqu'un, donner le change à quelqu'un
priti komu na sled découvrir la piste (ali la trace) de quelqu'un, dépister quelqu'un

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

sléd vestigio m ; pista f ; (lovska) rastro m ; (nog) huella f ; (voza) carril m ; (kolesa) rodada f

brez sledu sin dejar vestigio
niti sledu o tem ni huella de ello
iti po sledi koga seguir las huellas de alg
izgubiti sled despistarse
biti komu na sledi seguir (ali estar sobre) la pista de alg
odvrniti koga od sledi despistar a alg
priti komu na sled (fig) descubrir las intenciones de alg
ni ostalo sledov o no quedaron vestigios de...
speljati koga na napačno sled engañar a alg
zavohati sled (pes) sentir el rastro

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju

sléherni (-a -o)

A) adj. ogni, ciascuno; tutto; alcuno:
sreča ga sleherni dan lo incontra tutti i giorni
izkoristiti sleherni trenutek sfruttare ogni momento
prikazovati brez slehernega olepšavanja presentare senza abbellimento alcuno

B) sléherni (-a -o) pron. ognuno, ciascuno

slepi potnik stalna zveza
1. (potnik brez vozovnice) ▸ potyautas
Med poletom opazi, da se mu je kot slepi potnik pridružil devetletni fantič. ▸ Repülés közben veszi észre, hogy egy kilencéves fiú csatlakozott hozzá potyautasként.
Oblasti so opazile slepe potnike na tovornih vlakih iz Italije. ▸ A hatóságok potyautasokat találtak az Olaszországból érkező tehervonatokon.

2. (o nepričakovanem ali nezaželenem) ▸ potyautas
Je torej dejansko mogoče, da bakterije kot slepi potniki na asteroidih in kometih potujejo skozi vesolje? ▸ Tehát valóban lehetséges, hogy a baktériumok potyautasként utaznak az űrben az aszteroidákon és az üstökösökön?
Pri prenašanju rastlin z vrtov in balkonov bodite pozorni na nezaželene slepe potnike v obliki polžev in uši. ▸ Amikor a kertekből és az erkélyekről kihordja a növényeket, ügyeljen a nemkívánatos potyautasokra, a csigákra és a levéltetvekre.

slepo [é] blind, blindlings; (brez izbiranja) wahllos; (ne da bi videl/gledal) blind- (leteti [blindfliegen] blind fliegen, šivati blindnähen, tipkati [blindschreiben] blind schreiben)
na slepo planlos, kaj reči, poskusiti: ins Blaue hinein, auf gut Glück, drauflos-
(streljati drauflosfeuern, drauflosschießen, lotiti se drauflosgehen)

slog¹ [ó] moški spol (-a …) der Stil (arhitektonski Baustil, samostalniški Nominalstil, secesijski Jugendstil); (način pisanja) die Schreibweise
brez sloga stillos
skregan s slogom stilwidrig
skladen s slogom stilgerecht
občutek za slog das Stilgefühl
odločilen za slog stilbildend
v telegrafskem slogu im Telegrammstil

slov|o [ó] srednji spol (-ésa …) der Abschied; (poslovitev) die Verabschiedung
v slovo zum Abschied
bolečina ob slovesu der Abschiedsschmerz
brez besede slovesa ohne ein Abschiedswort
dati/vzeti slovo Abschied nehmen

slovó (-ésa) n addio, commiato, congedo:
oditi brez slovesa andarsene alla chetichella; andarsene senza salutare
dati slovo congedarsi, accomiatarsi da

slúh (-a) m udito; orecchio:
okvara, motnja sluha disturbi dell'udito
imeti dober sluh avere buon udito, buon orecchio
napenjati sluh tendere le orecchie
pren. izginiti brez duha in sluha dileguarsi, sparire nel nulla

služb|a¹ ženski spol (-e …)

1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
škofovska služba das Bischofsamt
|
brez službe stellungslos
… službe Dienst-
(konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
biti v službi im Dienst sein
v notranji službi innendienstlich
imeti službo Dienst haben
menjati službo sich verändern
najti službo unterkommen
nastopiti službo seinen Dienst antreten
odpovedati službo kündigen
prošnja za službo die Stellenbewerbung
sposoben za službo dienstfähig
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen

slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
v slúžbi on duty
ne v slúžbi off duty
v aktivni slúžbi on active service
honorarna slúžba honorary duties
težka, naporna slúžba hard work
lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
»mastna« slúžba very well paid service
odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
vojaška slúžba military service
slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
javne slúžbe public services pl
telefonska slúžba telephone service
prošnja za slúžbo application
stalna slúžba permanent situation
nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
izguba slúžbe loss of employment
odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
slúžba s polnim delovnim časom full-time job
slúžba državne varnosti state security service
biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
nastopiti slúžbo to take up one's duties
opravljati slúžbo to perform official duties
iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
slúžbo iščejo situations wanted
vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
vreči iz slúžbe to throw out of employment
umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
zamuditi slúžbo to be late for duty

slúžba service moški spol ; fonction ženski spol , emploi moški spol , charge ženski spol , poste moški spol , place ženski spol

v službi de service, en activité
brez službe sans emploi, sans place, chômeur
služba božja service, office (divin), culte moški spol
delovna služba service du travail
dnevna služba service de jour
državna, javna služba service public (ali de l'État)
duhovniška služba sacerdoce moški spol, fonctions sacerdotales
nočna služba service (ali permanence ženski spol) de nuit, équipe ženski spol de nuit
služba pri okencu service du guichet
poročevalska, obveščevalna služba service d'information, service de renseignements
radijska služba service de radio(communication)
radijska vremenska služba service météorologique de la radio
stražna služba service de garde, faction ženski spol
šolska služba fonction enseignante
učiteljska služba (osnovne šole) fonction ženski spol d'instituteur, (višje šole) charge de professeur, professorat moški spol
upravna služba service administratif
vojaška služba service (militaire)
vremenska služba service météorologique, familiarno météo ženski spol
zaupna služba poste de confiance
zdravstvena služba service sanitaire (ali d'hygiène publique)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
v opravljanju svoje službe dans l'exercice de ses fonctions
nastopiti službo entrer en fonction (ali en service, en charge)
opravljati službo exercer une fonction, s'acquitter de ses fonctions, occuper une fonction (ali une charge)
opravljati dve službi hkrati cumuler deux emplois
potegovati se za službo solliciter (ali postuler, briguer, demander) un emploi, se porter candidat à (ali pour) un emploi
vzeti koga v službo prendre quelqu'un en service (ali à son service)
zapustiti službo se démettre de ses fonctions, démissionner, résigner (ali abandonner) ses fonctions (ali sa charge)
ima trideset let službe il a trente ans de service
služba je služba le travail, c'est le travail
goste službe, redke suknje douze métiers, quatorze malheurs

smejáti se rire , popularno rigoler

smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
smejati do solz rire aux larmes
od srca smejati rire de bon cœur
brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
vsi se mu smejejo il est la risée de tous
kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

smis|el¹ moški spol (-la …) der Sinn; der Sinngehalt (besede Wortsinn, dobesedni Literalsinn, življenja Lebenssinn, Sinn des Lebens)
smisel vrtenja matematika der Drehsinn ➞ → smer
figurativno der Sinn, der Zweck, cele zadeve: der Zweck der Übung
dajanje smisla die Sinnverleihung
kriterij smisla das Sinnkriterium
imeti smisel Sinn haben
ne imeti smisla keinen Sinn haben, besede, govorjenje ipd.: keinen Sinn ergeben
ki je izgubil vsak smisel sinnentleert
ki pači smisel sinnentstellend
brez vsakega smisla sinnlos
po smislu sinngemäß
po smislu soroden sinnverwandt
zvest po smislu sinngetreu
sorodnost po smislu die Sinnverwandtschaft
v tem smislu insoweit, in diesem Sinne
v ožjem smislu in strengem Sinne

smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

v nekem smísel in a certain sense
v pravem smíslu besede in the true sense of the word
v istem smíslu in the same sense
v polnem smíslu besede in the full sense of the word
v prenesenem smíslu in the figurative sense
v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
brez smísla void of sense, senseless
to je brez smísla this is senseless
to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
to nima nobenega smísla that's no good
nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
za to nimam smísla my tastes do not go that way

smísel signification ženski spol , sens moški spol ; (besede) acception ženski spol

brez smisla dépourvu (ali vide) de sens, insensé, absurde, stupide
v nekem smislu en un sens, dans un sens
v ožjem smislu dans un sens plus restreint, au sens étroit
v širšem smislu par extension, au sens large
v pravem (prenesenem) smislu au sens propre (figuré)
v polnem smislu besede dans toute la force du terme, dans toute l'acception du mot
v smislu zakona dans l'esprit de la loi, conformément à la loi
imeti smisel za humor (za glasbo) avoir le sens de l'humour (de la musique)
imeti smisel za lepoto (za umetnost) avoir le sentiment du beau (de l'art)
smisel za red esprit moški spol d'ordre
smisel življenja sens de la vie
za to nimam smisla (nagrtjenja) je n'ai pas de goût (ali de penchant) pour cela
to nima smisla cela n'a pas de sens, cela ne rime à rien, c'est absurde, c'est inutile
kakšen smisel ima vse to? à quoi tout cela sert-il (ali rime-t-il)?

smísel (-sla) m

1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour

3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso

5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva