Franja

dihljáj (-a) m respiro:
pren. do zadnjega dihljaja fino all'ultimo respiro
pren. biti v zadnjih dihljajih agonizzare, essere agli estremi

dihljàj respiro m , aliento m

do zadnjega dihljaja hasta el último aliento
biti v zadnjih dihljajih estar en últimos alientos

dije moški spol obesek, nakit

ser un dije biti biser
dijes pl drobni kipci ipd.

díka ž
1. kras, ponos, slava, čast: Cankar je dika naše književnosti
2. ljubica, ljubček, ljubljeno bitje: oj zbogom, diko, ja idem
3. biti, služiti na -u biti v ponos

díka (-e) f star.

1. (okras) ornamento:
biti komu v diko fare onore a qcn., essere, andare fiero di
sin mu je v diko del figlio va fiero

2. (slava, odličnost) gloria, eccellenza

diktatorski pridevnik
1. (o načinu vladanja) ▸ diktatórikus, diktátoriDodal je, da je obtoževanje celotne opozicije mogoče samo v diktatorskih režimih. ▸ Hozzátette, hogy a teljes ellenzék megvádolása csak diktatórikus rezsimekben lehetséges.

2. (ukazovalen) ▸ diktatórikus
Odnos med starši in otroci mora biti partnerski in ne diktatorski. ▸ A szülők és a gyermekek közötti kapcsolat partneri legyen, ne diktatórikus.
Primož je bil strog in naravnost diktatorski direktor. ▸ Primož szigorú, sőt diktatórikus igazgató volt.

dilater [dilate] verbe transitif, physique raztezati; (raz)širiti, povečati; figuré razveseliti (srce)

se dilater raztezati se, razširiti se, postati širok
la chaleur dilate le corps toplota razteza telo
les rails se dilatent au soleil tračnice se raztezajo v soncu
son cœur se dilate de joie srce se mu širi od veselja
avoir le cœur dilaté biti veselo razpoložen
se dilater les poumons globoko (za)dihati
se dilater la rate (figuré) od srca, zelo se smejati

dilem|a [é] ženski spol (-e …) das Dilemma
biti v dilemi sich in einem Dilemma befinden

diléma ž (gr, dilemma) dilema: biti u -i biti v zadregi

dilema samostalnik
(težka izbira; problem) ▸ dilemmaPovezane iztočnice: dilema zapornika

diléma dilemma

v veliki dilémi on the horns of a dilemma
biti v dilémi to be in a dilemma, to be on the horns of a dilemma
biti v dilémi ali... ali... to be in two minds whether... or...
priti v dilémo to be thrown into a dilemma
spraviti koga v dilémo to put someone in(to) a dilemma
postaviti koga v resno dilémo to place someone in a serious dilemma

diléma (-e) f dilemma:
biti, znajti se v dilemi trovarsi di fronte a un dilemma

diléma dilema m

biti v dilemi estar en un dilema

dīligō -ere -lēxī -lēctum (dis in legere = razb[i]rati, izb[i]rati, odb[i]rati)

1. razdeliti (razdeljevati): pernam totam Tit. fr.

2. pren.
a) α) voj. (= dēligere) vojake nab(i)rati, odb(i)rati: tiro dilectus Veg. β) sploh odbrati (odbirati), izbrati (izbirati); kot subst. pt. pf. dīlēctī -ōrum, m izbrani ljudje, izbranci, izbor: Veg.
b) ceniti, čislati, v čislih imeti, spoštovati, ljubiti (prim. amō): Kom. idr., aliquem diligere et carum habere Ci., colere atque diligere aliquem Ci., victor pacis auctores diligit Ci., d. se, inter se Ci., a bonis viris diligi Ci., d. aliquem valdissime Sen. ph., aliquem arte, artissime, pro suo quemque officio Plin. iun.; (o spolni ljubezni): quem puerum Pausanias amore venerio dilexerat N., quem (Hasdrubalem) nonnulli diligi turpius, quam par erat, ab Hamilcare loquebantur N., diligere aliquam Val. Max., Petr., Suet., Iust.; s stvarnim obj.: d. hunc locum, imperium Romanum, poëtarum ingenia, pudorem in illa aetate Ci., Caesaris consilia ali alicuius officia Ci. zadovoljen biti, aurum O.; (o stvarnem subj.) ljubiti kaj = komu je ljubo (prija, ugaja) kaj: montes et valles diligit abies Plin.; od tod tudi (kakor amare) z inf.: pira nasci tali solo maxime diligunt Pall. kaj rade rastejo. — Od tod

I. adj. pt. pr. dīligēns -entis, adv. dīligenter

1. (o osebah) pazljiv, marljiv, pozoren, skrben, natančen, točen, vesten, preudaren; abs.: praetor Ci., d. ac moderatus dux T., non amo nimium diligentes Ci., qui diligentiores videri volebant C., diligentissimus agricola, arator Ci., diligenter nunties patri Ter., aliquem benigne et diligenter audire Ci., iter caute et diligenter facere C., antiquitatem diligenter habere cognitam N., curari diligentius Acc. fr., trullam diligentius considerare Ci., diligentius eam rem cognoscere velle C., ex ebore diligentissime perfecta argumenta Ci., eos diligentissime conservare C.; v pogovornem jeziku: quam … diligenter erras! Mart. kako lepo se motiš; z gen.: diligens libertatis, salutis meae Ci. vnet, d. veritatis N. resnicoljuben, imperii N. vesten, diligentissimus omnis officii Ci., civitas diligentissima iuris Ps.-Q., vir litterarum … diligentissimus Gell., verborum (pri izbiri izrazov) homo diligentissimus Gell. zelo pazljiv; s praep.: homo in religionibus foederum diligens Ci., in uno Gabinio sunt tam diligentes Ci. vestni, querebatur, quod omnibus in rebus homines diligentiores essent Ci., diligentissimus in tradendo Latine Q., ipse diligens fuit ad (glede na) reportandum Ci., ad te custodiendum diligentissimus Ci., qui volunt diligentes circa hoc videri Plin., diligentissimus circa aerarium et militum disciplinam Eutr.; redko z dat. gerundivi: Corinthios video publicis equis assignandis et alendis … fuisse quondam diligentes Ci. natančni v … ; po enalagi tudi o stvareh: d. accusatio, cautio, praeparatio, scriptura Ci., industria Ph., cura Q., diligentior subtilitas Plin.

2. occ. gospodaren, varčen: homo frugi ac diligens Ci., homo parcus et d. Corn., patre usus est diligente N., cum te … appelles … pro illiberali diligentem Q., in re … hereditaria tam diligens Ci., qui … de suo diligentes erunt Plin. iun.; z gen.: cuius (rei familiaris) diligentissimus erat Suet.

— II. adj. pt. pf. dīlēctus 3 ljub, drag, z dat.
a) (večinoma o osebah): Atys dilectus Iulo V., Latona supremo dilecta penitus Iovi H., dilecti tibi poëtae H., luce mihi carior dilectiorque fili Macr., augur Apollineis modo dilectissimus aris Stat., Ioannes dilectissimus domino Tert.; kot subst. dīlēctī -ōrum, m ljubljenci: ex dilectis unum … κτιστὴν vocare consuerat Suet.
b) (redk. o stvareh): Venus … sperne dilectam Cypron V., luco omni dilectior laurus Ci.

dīlūceō -ēre čisto svetel biti; le pren. razjasnjevati se, pojasnjevati se: dilucere … fraus coepit, dilucere id quod erat coepit L.; z ACI: Gell.

dim moški spol (-a …)

1. der Rauch
gost dim der Qualm
dvigajoč se: die Rauchfahne, steber: die Rauchsäule; -rauch (cigare Zigarrenrauch, cigaretni Zigarettenrauch, pipe Pfeifenrauch, tobačni Tabakrauch)
nastajanje dima die Rauchentwicklung
z malo dima rauchschwach
odvajanje/odvod dima der Rauchabzug, der Rauchaustritt
javljalnik dima tehnika der Rauchmelder
oblak dima die Qualmwolke
pramen dima der Rauchschwaden
pregnati z dimom ausräuchern
zastrupitev z dimom die Rauchvergiftung
vonj po dimu der Rauchgeruch
okus po dimu der Rauchgeschmack
|
figurativno dim in pena Schall und Rauch
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme

2. figurativno die Luft
obravnavati koga, kot da je dim (jemanden) wie Luft behandeln
biti za koga dim Luft für (jemanden) sein

dime [daim] samostalnik
ameriško kovanec 10 centov

to have dollars and dimes biti premožen
dime novel cenen, malovreden roman
not to care a dime nič ne marati
pogovorno a dime a dozen skoraj zastonj

dimestichezza f

1. domačnost, neprisiljenost, sproščenost, familiarnost:
avere dimestichezza con qcn. biti domač s kom

2. pren. izkušnja, praksa:
avere dimestichezza con qcs. imeti izkušnje s čim, poznati kaj

dindon [dɛ̃dɔ̃] masculin puran, purman; figuré, familier bedak

se pavaner, se rengorger comme un dindon šopiriti se, košatiti se kot puran
être le dindon de la farce biti žrtev slabe, grde šale ali prevare
le dindon fait la roue puran razprostre rep v kolo
est-ce que nous avons gardé les dindons ensemble? sva krave skupaj pasla?

dinero moški spol denar; premoženje

dinero contante (y sonante) gotovina
al dinero v gotovini
falta de dinero pomanjkanje denarja
el dinero hace hombre denar napravi človeka
adelantar dinero naplačati denar
colocar dinero naložiti denar
economizar (ahorrar) dinero varčevati denar
ganar dinero zaslužiti denar
gastar dinero potrošiti denar
poner dinero vložiti denar
producir dinero donašati denar
malgastar dinero zapravljati denar
tener necesidad de dinero, estar falto de dinero potrebovati denar
tener dinero bogat biti
no tener dinero biti brez denarja