Franja

dīverto, st.lat. dīvortō, -ere -vertī (-vortī) (—)

1. intr. raziti se, oditi, v drugo smer obrniti se, ločiti se: ut a schola et a magistris divertit Suet. (o učencu, ki se poslavlja od šole, da bi se priučil kakega poklica); poseb. razvezati se, ločiti se (o ločitvi zakona): uxor a Legato divertit Dig., pater ignorans filiam divertisse Dig., matrimonia divertentia Gell. ločitve, razveze, razporoke; pren. (o abstr.) razlikovati se, različen biti: divortunt mores virgini(s) longe ac lupae Pl.

2. trans. kam odpraviti (odpravljati), odpremiti (odpremljati): arcam domini ad se, in domum alicuius Vulg.

Opomba: Dīvertō je pogosto soobl. za dēvertō.

dīvidō -ere -vīsī (sinkop. inf. pf. act. dīvīsse nam. dīvīsisse H.) -vīsum (dis in indoev. kor. u̯idh ločiti, sam(ski) biti, samevati; gl. viduus)

I. (dve celoti)

1. razločiti (razločevati), odločiti (odločevati), ločiti: seniores a iunioribus Ci., totā cervice desectā divisa a corpore capita L., dividor (ab uxore) C. ločijo me, dextras miseris complexibus … d. Stat., dividite turbidos (namreč od mirnih) T.; (o ločitvi krajev): Europam Libyamque rapax ubi dividit unda Enn. ap. Ci., Amanus, qui Syriam a Cilicia … aquarum divortio dividit Ci. ep., urbis partes viis divisae Ci., qui (Rhenus) agrum Helvetium a Germaqnis dividit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen … dividit C., toto divisi orbe Britanni V., exiguo divisa freto Asia L., arx ab urbe muro … divisa L., urbem a continenti … fretum dividit Cu., duae grandes fretoque divisae insulae Mel., toto orbe divisa Britannia Fl.; pesn.: quem maestum patriā Ardea longe dividit V. drži oddaljenega, tam multa illa meo divisa est milia lecto Pr. je oddaljena.

2. pren. razločevati, ločiti: legem bonam a mala Ci., iniuriam a calumnia Sen. ph., bona diversis H., tempora curarum remissionumque T., dignitatem ordinum T. določiti razliko, d. defensionem (suam) coepit T., nunquam mera species ab utilitate dividitur Q.

II. (celoto na dele razdeliti)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), razkos(av)ati, razcepiti (razcepljati), razklati: d. omne caelum Ci., aëra Ci., si omne animal secari ac dividi potest Ci., coronam hostium mediam d. Auct. b. Afr., marmor cuneis d. Plin.; Gallia est omnis divisa in partes tres C., hic vicus in duas partes flumine divideretur C., d. copias suas, cohortes tripartito, exercitum in duas partes C., exercitum in tres partes Cu., classem ali peditem in duo cornua Cu.; pesn.: hunc liberta securi divisit medium H. je po sredini razklala, tum … videres stridere secretā divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani; v sramotilnem pomenu in besedni igri (dvoumnost): si quis vellet, te haud non velles dividi Pl. (Aulul. v. 286, prim. v. 283); pren. z abstraktnim obj.: nos alio mentes, alio divisimus aures Cat. drugam smo obrnili srca, drugam ušesa, animum nunc huc celerem, nunc dividit illuc V. = njegov duh hitro razmišlja v to smer in v ono; occ. (raz)deliti = ločiti, razdreti (razdirati), predreti (predirati), rušiti, porušiti, razrušiti, razdejati, uničiti (uničevati): dividimus muros V. pred(e)remo, d. vagam caelo volucrem Sil. s puščico predreti = podreti, dividitur ferro regnum Lucan.; pesn.: gemma, fulvum quae dividit aurum V. ki predira … zlato = ki je vkovan v … zlato; podobno: sactulis dividere Plin. mrežaste ali kockaste tkanine izdelovati; pren. (z abstraktnim obj.): iram H., nostrum concentum H. Adj. pt. pf. dīvīsus 3 razdeljen: divisior inter se ac distractior actus (coniectus animaï) Lucr.; adv. dīvīsē (raz)deljeno: Gell.

2. occ.
a) na enaka dela (polovici) (raz)deliti, na pol deliti, razpoloviti: flumen dividit vallem C., Himera amnis, qui ferme insulam dividit L., (urbs) eo enim dividitur amni L.
b) (politično) ločiti, (v stranke) razcepiti (razcepljati): d. populum unum in duas partes Ci., divisum (esse) senatum C., divisi in factiones Suet.
c) mat. (raz)deliti: centum quinquaginta in tria Aug. na tri, s tremi, in tres partes totum illum numerum Aug., in duo aequalia Boet. na enaka dela, tot eum dividunt anguli, quot … Boet.
č) gram. α) besede (na zloge) (raz)deliti, razstaviti (razstavljati), razzlogovati: verba Suet. β) kak spis (na knjige) (raz)deliti: Naevii Punicum bellum … divisit in septem libros Suet.
d) čas deliti, razdeliti (razdeljevati): annum ex aequo O., bucina dividit horas Lucan., mediam noctem dividit bucina Sil.
e) log. in ret. deliti, razdeliti (razdeljevati): bona tripartito Ci., genus universum in species certas Ci., hoc non est dividere, sed frangere (razkosavati) Ci., accusationis tuae membra d. Ci. razstaviti, in duo et Posidonius dividit, vocem et res Q.
f) drž.pr. sententiam dividere (o konzulu) posamezne točke nasveta posamično na glasovanje dati: Sen. ph., Plin. iun., divisa sententia est postulante nescio quo Ci.; abs.: divide Asc. daj posamično na glasovanje.

3. (po)razdeliti med … , razda(ja)ti, odkaz(ov)ati; abs.: non divides Pl., dividite O. (Metam. XIII, 102); z acc. rei: praedam divide Pl., d. agrum viritim Ci., bona viritim L., pecus atque agros Lucr., orbem Lucan., munera, nummos Suet.; poleg acc. rei z dat. personae: pecuniam magistratibus Ci., agros civibus Ci., N., agrum sordidissimo cuique L., thesauros singulis S., dolabras colonibus L., duo praedia natis, oscula nulli H.; v pass.: praeda militibus divisa S., divisae arboribus patriae V.; s praep.: d. praedam inter participes Pl., bona publicata inter se N., regnum inter Iugurtham et Adherbalem S., frumentum aequaliter inter omnes L., pecuniam inter se L., argenti nummos in (med) viros Pl., Thraciam in Rhoementalcen inque liberos Cotyis T., praedam per (med) milites, vinum per tribus L., agros per veteranos Suet.; s cum = deliti s kom: dimidiam partem cum aliquo Pl., praedia cum eo O., paterna cum aliquo Sen. rh., cum esuriente panem suum Sen. ph.; pren.: sic belli rationem esse divisam, ut … C., ea divisa hoc modo L. vse izvrševanje je tako porazdeljeno, partes d. Suet. vloge = posle, ki naj jih po Cezarjevem umoru opravijo posamezni zarotniki, haec temporibus Ter. ali omnia temporibus (po času) d. Iust.; occ.
a) kako množico porazdeliti, razmestiti: equitatum in (na) omnes partes C., copias divisit hiematum N. ali in hiberna exercitum L., Romanos in custodiam civitatium L., coniuratos municipatim Suet., quosdam bello captos in supplementis urbium Iust.
b) posamič proda(ja)ti, s prodajo razkosa(va)ti, razpečevati: aurum promercale per Italiam Suet., ad licitationem praedam Suet. na dražbi proda(ja)ti.

III. (pesn. po gr. μελίζειν [raz]členiti, peti) peti, prepevati, predavati: inbelli citharā carmina divides H.

dīvīnō -āre -āvī -ātum (dīvīnus)

1. od boga (božanstva) navdahnjen biti, bodoče stvari vnaprej vedeti, prerokovati, vedeževati: Pl., Ter., ut (deus) praeter ceteros divinaret Ci., eveniunt, ut praedicta sunt a divinantibus Ci., non possum divinare Ci., divinare … magnus mihi donat Apollo H., divinat ut fanaticus Iuv.

2. pren. (za)slutiti, predvide(va)ti, sumiti, domnevati, uganiti (ugibati); abs.: quiddam (nom.) praesentiens atque divinans Ci. nekakšna slutnja, hoc erat, hoc, animo quod divinante timebam O., non divinavi Cu., munera divinandi Amm.; z de: d. de belli diuturnitate Ci., de exitu N.; trans. z obj. v acc.: neque ego … divinabam futura Ci. ep., animo non divinante futura O., ut nihil boni divinet animus L.; z ACI: ut mihi iam tum divinasse ille videatur hanc urbem sedem aliquando … summo esse imperio praebituram Ci., si divinassent concedendo omnia … plebem … asperiorem futuram L., num igitur facturum eum divinare potui? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quid futurum sit latrocinio tribunorum, non divino Ci., quisquamne divinare potest, quid vitii in auspiciis futurum sit? Ci., neque augures divinare … potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L.

dīvīsiō -ōnis, f (dīvidere)

1. (raz)delitev: bipartita Varr., orbis terrae S., in divisione Numidiae S., d. regni inter fratres Iust.; sramotilno = oskrunitev: Ci. ep. (IX, 22, 4), Q. (VIII, 3, 46); occ.
a) mat. delitev: binaria (z dvema) Aug., numeri Boet.
b) fil. in ret. razdelitev = razvrstitev: d. Panaeti Ci., officii Ci., d. tripertita Ci., quadripertita fuit d. tua Ci., d. verborum Q.; od tod tudi sklepanje, sklep, umovanje, v pl.: Arn.; kot govorna podoba naštevanje posameznih točk = razvrščanje, razvrstitev (μερισμός): Corn. (IV, 52).
c) divisionem (sententiae) postulare Asc. zahtevati, da se o posameznih točkah nasveta posamično glasuje (prim. dīvidō II.2.g)).

2. (po)razdelitev med … , razdaja(nje): agri Campani Ci., praediorum Vell., divisiones agrorum T.; divisiones multiplices Amm. razporeditve, divisiones tignorum Vitr. lega; met. (konkr.) kar se je jedi razdelilo, v pl.: Dig.

dīvīsūra -ae, f (dīvidere) „razdelitev“, od tod

1. rogovila, rogulja (na drevesu): Plin.; v pl. razcepi (na rastl.): Plin.

2.
a) zareza na drevesu: Pall.
b) vreznina, npr. pri puščanju krvi: Cael.

3. križni rez: capitis divisura, quam Graeci χιασμόν vocant Cael.

divjad ženski spol (-i …) lovstvo das Wild
črna divjad Schwarzwild
dlakasta divjad Haarwild
mala divjad Kleinwild, Niederwild
parkljasta divjad Schalenwild, Schälwild
pernata divjad (perjad) Federwild
poginula divjad Fallwild
stalna divjad Standwild
velika divjad Großwild
visoka divjad Hochwild
prehod divjadi der Wildwechsel
rezervat za divjad der Wildpark, lovski: Wildreservat
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
krmljenje divjadi die Wildfütterung
objedenost od divjadi der [Wildverbiß] Wildverbiss
stalež divjadi der Wildbestand
vonj po divjadi der Wildgeruch
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz
pravica zasledovanja obstreljene divjadi v sosednje lovišče die Jagdfolge
bogat z divjadjo wildreich

divorare

A) v. tr. (pres. divoro)

1. požreti, požirati:
divorare un libro požirati knjigo
la divora con lo sguardo požira jo s pogledom

2. pren. žreti; uničiti, uničevati; glodati; ugonobiti, ugonabljati:
l'odio lo divora gloda, žre ga sovraštvo

3. pren. zapraviti, zapravljati; pognati:
divorare le sostanze pognati, zapraviti imetje

4. pren. preteči, preleteti:
divorare la strada hitro prevoziti

B) ➞ divorarsi v. rifl. (pres. mi divoro) žreti se; glodati se:
divorarsi dalla rabbia žreti se od jeze

divorce¹ [divɔ́:s]
ločitev (zakona), razveza, razporoka; razdvajanje

to obtain a divorce from dati se ločiti od

divorce² [divɔ́:s] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
ločiti, razporočiti (se); razdvojiti (se)

to divorce one's wife (husband) ločiti se od žene (moža)

divorce [divɔrs] masculin razveza, razporoka, ločitev zakonske zveze; ločitev, prekinitev; nasprotje, nesoglasje, divergenca

divorce éclair masculin zelo hitra ločitev
le divorce de Pierre avec, d'avec sa femme Petrova ločitev od žene
demander le divorce zahtevati razvezo
elle est en instance de divorce ona je v ločitvenem postopku, živi ločeno
il y a divorce entre la théorie et la pratique teorija in praksa je dvoje
faire divorce avec prekiniti zveze z

divorcer [-vɔrse] verbe intransitif ločiti se, razvezati se, razporočiti se; prekiniti zveze (avec quelqu'un s kom), odreči se (avec quelque chose čemu)

il a divorcé avec, d'avec sa femme ločil se je od žene
ses parents ont divorcé njegovi (njeni) starši so se ločili
cette actrice de cinéma a divorcé cinq fois ta kino igralka se je petkrat ločila

divorcio moški spol ločitev; razveza

en divorcio con ločen od

dīvortium (dīvertium) -iī, n (dīvortere, dīvertere)

1. razhod, ločitev; pren.: haec autem, ut ex Appennino fluminum, sic ex communi sapientiae iugo sunt doctrinarum facta divortia Ci. so se ločili (ločile).

2. pren.
a) ločitev zakona, razveza, razporoka: subitum d. Ci., d. Octaviae, d. suum cum uxore Suet. ločitev od … , divortium facere (cum aliquā) Kom., Ca. fr. zakon ločiti, razvezati se od … , cum mima fecit d. Ci., novis nuptiis fieri cum superiore divortium Ci., cum quaeritur, utrius culpā divortium factum sit Q., ab aliquo per divortium discedere Iust.
b) ločitev drugih tesno združenih oseb, npr. ljubimca od ljubice: Pl., Ci.; sorodnikov: Ci.
c) ločitev (abstr.): tanto rerum divortio Ap., anima … nullum init cum sua unitate divortium Macr.

3. met. meja, razmejišče: artissimum inter Europam Asiamque divortium T. (o Helespontu), divortia aquarum Luc. fr., Ci., L. idr. razvodja vodâ, alta divortia riparum Amm., divortia itinerum L., T. razpotja, obiciunt equites sese ad divortia nota V.; pren.: d. veris et hiemis Col. čas, ko zima preide v pomlad.

dīvus 3 (gl. deus)

1. božji, božanski: res divae Naev. ap. Non., figere dona solebant Laurenti divo V., diva creatrix ali parens (= Venus) V., Ilia d. O., caro d. Prud. Od tod subst.

1. dīvus -ī, m bog: H., L. idr.; pogosteje pl. dīvī -ōrum, -ûm in (star. pesn.) -ôm: praesentiam saepe divi suam declarant Ci., divique hominesque V., divûm (po drugih divôm) pater atque hominum rex Enn., V., numerum divorum altaribus addit V., quem vocet divûm populus ruentis imperi rebus (dat., dostavi sustentandis) H., ni … divôm pater adnuisset … H.; occ. oboževan, po-božen: divum (= Aenean) violare vulnere V.; (poseb. o umrlih rimskih cesarjih, redkeje o še živečih): d. Augustus H., Augustus Caesar, divi (sc. Iulii Caesaris) genus V., divo Iulio (iron.) Ci., divus Iulius (Caesar) Suet.

2. dīva -ae, f boginja: Cat. idr., digna diva … venere Pl., diva solo fixos oculos aversa tenebat V., diva potens Cypri H., o diva gratum quae regis Antium H., si divus, si diva esset L., divi divaeque L.; pren.: mea diva Cat. (o ljubici).

3. dīvum -ī, n nebo, vedrina, le v zvezah sub divo pod milim nebom, na prostem: Ci., N., V., H. idr., in sub divum na prosto: H.

dizel samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (gorivo) ▸ dízel, gázolajZa liter dizla pa bo treba od jutri dalje plačati 0,8 centa več kot doslej. ▸ Holnaptól egy liter dízelért 0,8 centtel kell többet fizetni, mint eddig.Med potovanjem je avtomobil porabil 4,4 litra dizla na 100 km. ▸ Utazás közben az autó 4,4 liter gázolajat fogyasztott 100 km-en.
Sopomenke: nafta

2. (avtomobil) ▸ dízel, dízelautó, dízeljárműElektrika je prihodnost, dizli bodo postali draga alternativa, menijo številni. ▸ Sokak szerint az elektromosságé a jövő, és a dízelek drága alternatívává válnak.

3. tudi v pridevniški rabi (tip motorja) ▸ dízel, dízelmotorNovi Accord bo na začetku na voljo s tremi motorji, z dvema bencinskima in enim dizlom. ▸ Az új Accord kezdetben három motorral lesz kapható, két benzinessel és egy dízelmotorrral.

4. neformalno (pijača) ▸ dízel, diesel, sörkóla
Pomislite, kolikokrat ste že pili radler, dizel … ▸ Gondoljon csak bele, hányszor ivott már radlert, dízelt...

dizelski pridevnik
1. (o gorivu) ▸ dízelŠtevilna mesta po Evropi so vožnjo z avtomobili na dizelski pogon zaradi onesnaževanja omejila ali prepovedala. ▸ A környezetszennyezés miatt számos európai város korlátozta vagy megtiltotta a dízelautók használatát.
2. (o tipu motorja) ▸ dízel, dízelmeghajtású, dízelüzeműVse več avtomobilskih gigantov odstopa od dizelskih motorjev. ▸ Egyre több autóipari óriás mond le a dízelmotoroktól.

djȅd m (ijek.), dȅd m (ek.)
1. ded, stari oče, prednik: djed po ocu, po majci, djed-Mraz dedek Mraz; od devet djedova od starih časov
2. bot. brezov goban, dedek, Leccinum scabrum
3. bogomilski verski starešina
4. dvorni dostojanstvenik v fevdalni Srbiji in Hrvaški

DKA samostalnik
medicina (bolezensko stanje) ▸ DKA
Ena od študij je razkrila, da so pri 17 % otrok z DKA sprva diagnosticirali gastroenteritis. ▸ Egy tanulmány szerint a DKA-ban szenvedő gyermekek 17%-ánál eredetileg gasztroenteritiszt diagnosztizáltak.
Sopomenke: diabetična ketoacidoza

dlȁka ž
1. dlaka: gladiti niz -u, uz -u božati po dlaki, proti dlaki; ne popustiti ni za -u za las ne popustiti; cijepiti, cepiti -u na četvero dlakocepiti, razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; tražiti -u u jajetu iskati dlako v jajcu; ići komu uz -u zoprvati komu; ne imati -e na jeziku pogumno povedati svoje mnenje; od -e do grede od najmanjšega do največjega; prekinuti -u pretrgati prijateljstvo; na -u, u -u pričati natanko pripovedovati; probila ga je kozja dlaka osivel je; na -u sličan na las podoben; život mu visi o dlaci življenje mu visi na nitki
2. kocina: poče mu rasti dlaka začela mu je rasti brada
3. puh: dlaka na licu
4. vitica, oponec
5. ribja koščica: dlakavice su razne ribe pune sitnih koštica zvanih dlake

dlje [è]

1. (bolj daleč) weiter
dlje kot weiter als
priti dlje od hinauskommen über, zelo hitro: hinausschießen über
figurativno misliti dlje od hinausdenken über
figurativno dlje od lastnega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

2. (več časa) länger, längere Zeit
dlje naprej auf längere Zeit
komaj kaj dlje od/kot kaum länger als
trajati dlje kot (etwas) überdauern
| ➞ → daleč, ➞ → dalj, ➞ → dolgo