Franja

sùdjelovānje s (ijek.), sùdelovānje s (ek.) sodelovanje: izbori su prošli uz veliko sudjelovanje naroda volitve so se končale z veliko udeležbo ljudstva

Suēbi -ōrum, m Svébi, veliko germansko pleme, ki je sprva naseljevalo obale Baltskega morja, od tod pa se je razširilo oz. je bilo potisnjeno proti jugozahodu do Rena: C., T., Lucan.; sg.

1. Suēbus -ī, m Svéb: Cl.

2. Suēba -ae, f Svébka, Svébinja: C. Od tod
a) adj. α) Suēbus (dvozložno, pri pesnikih tudi trizložno Sŭēbus) 3 svébski: sanguis Pr., crinis Sil. po svebsko nošeni (urejeni). β) Suēbicus 3 svébski (Svébski): mare T.
b) subst. Suēbia -ae, f Svébija, Svébsko, dežela Svébov: T.

Opomba: Starodavniki so poznali le obl. Suēbī; obl. Suēvī najdemo le v rokopisih Cezarjevih del. Ime Suebi je ohranjeno v današnjem Schwaben.

sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

sueño eterno večno spanje, smrt
sueño pesado težko spanje
enfermedad del sueño spalna bolezen
una noche sin sueño noč brez spanja
sueño de una noche de verano sen kresne noči
como un sueño kot sanje
caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
coger (ali conciliar) el sueño zaspati
descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
despertar del sueño zbuditi se iz spanja
dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
tener sueño zaspan biti
¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
sueños sanje, sanjarjenje
en sueños v spanju
entre sueños v polspanju
estar en siete sueños biti v globokem spanju
sueños son vientos (fig) sanje so kot pena

Suessa -ae, f Svésa

1. Suessa Aurunca Avrúnkovska Svésa, Svésa Avrúnka, glavno mesto Avrunkov v južnem Laciju nedaleč od Kapue, sloveče po kolarstvu in pletenju košev iz sitja, rimska kolonija, pozneje municipij, rojstni kraj rimskega pesnika Lucilija (zdaj Ausonia): L., Vell.; isto mesto imenovano samo Suessa Svésa: Ca., Ci., L., Plin. in pesn. samo Aurunca Avrúnka: Iuv. Od tod adj. Suessānus 3 svéški: rus Ca., municeps Ci. ep.; subst. Suessānum -ī, n Svéško (ozemlje): in Suessano Ca.

2. Suessa Pometia Pométijska (Pomécijska) Svésa, Svésa Pométija (Pomécija), mesto Volskov v Laciju blizu Pomptinskih močvar, ki so ga Rimljani osvojili že v času Tarkvinija Ošabnega; pozneje so si ga priborili še enkrat, porušil pa ga je konzul Servilij: Ci., L., Plin., T.; isto mesto imenovano samo Suessa Svésa: Sil., Aus. in samo Pometia Pométija (Pomécija): L.

Suētōnius 3 Svetónij(ev), ime plebejskega rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Suetonius Pavlinus Gaj Svetonij Pavlin, eden najslavnejših vojskovodij in provincialnih upraviteljev, ki se je posebej odlikoval kot pretorski legat v Mavretaniji v letih 41—42 po Kr. in kot cesarski namestnik v Britaniji v letih 59—61 po Kr.: T.

2. Suetonius Laetus Svetonij Let (Veseli), tribun 13. legije za časa cesarja Otona: Suet.

3. njegov sin C. Suetonius Tranquillus Gaj Svetonij Trankvil (Mirni), sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, rimski zgodovinopisec in biograf (De vita XII Caesarum): Plin. iun.

suffer [sʌ́fə]

1. prehodni glagol
(pre)trpeti, prenašati; dopuščati dovoliti
zastarelo pustiti, dati (o.s. se)

the criminal suffered death hudodelec je bil usmrčen
how can you suffer him? kako ga morete prenašati?
to suffer a default pravno izgubiti pravdo zaradi neprihoda na sodišče
he suffered them to come dovolil jim je, da so prišli
I cannot suffer such impudence ne morem trpeti take nesramnosti
to suffer heavy losses imeti težke izgube
to suffer fools gladly biti potrpežljiv z norci (bedaki)
to suffer great pain trpeti, prenašati velike bolečine
to suffer thirst trpeti žejo
he suffered himself to be cheated pustil se je oslepariti

2. neprehodni glagol
trpeti (from od, zaradi)
imeti škodo (in v)
trpeti, biti kaznovan, morati plačati (for za kaj)
izgubiti (in v, pri, na; from od, zaradi)
biti usmrčen, pretrpeti (mučeniško) smrt, najti smrt
zastarelo vzdržati, prenašati, trpeti

to suffer acutely hudó trpeti
he is suffering from a bad headache trpi za hudimi glavoboli
you will suffer for it! pogovorno to mi boš plačal! še žal ti bo za to!
the engine suffered severely motor je močno trpel
no one suffered in the accident nihče ni bil poškodovan v nesreči
to suffer on scaffold umreti na morišču
to suffer from stage-fright imeti tremo (pred nastopom na odru)
trade suffers from (under) war trgovina trpi zaradi vojne

suf-ficiō -ere -fēcī -fectum (sub in facere)

I. trans.

1. pravzaprav „dati (dajati) spodaj ali pod“, „podložiti (podlagati)“, od tod kako poslopje podzidati (podzidavati), kaki stavbi narediti (delati) osnovo (temelj, dno), temeljíti, postaviti (postavljati) osnovo (temelj, dno), zače(nja)ti zidavo (zidanje): vix sufficiendo (v novejših izdajah suffulciendo) operi firmum reperiunt solum Cu.; metaf.
a) podbarvati, kot osnovo nanesti (nanašati), da(ja)ti čemu kaj, podpluti: lanam medicamentis quibusdam Ci. ap. Non.; pogosto pt. pf. suffectus 3 podplut: ardentīsque oculos suffecti (sc. angues) sanguine et igni V., suffecta leto lumina Val. Fl. od smrti postajajoče kalne (motne, temneče), maculis suffecta genas Val. Fl., nubes sole suffecta Sen. ph. podplut = presvetljen od sonca.
b) da(ja)ti, poda(ja)ti, (po)nuditi, podeliti (podeljevati): Sil., Iust. idr., ipsa satis tellus … sufficit umorem et gravidas … fruges V., hic (sc. campus) tibi praevalidas olim … sufficiet vitīs V., salices … pastoribus umbram sufficiunt V., ipse pater Danais animos vīrīsque secundas sufficit V., nec contra vīrīs audet Saturnia Iuno sufficere V., quae (sc. nebulae) … altas sufficiunt nubīs Lucr., haec aëra raro sufficiunt nobis Lucr., eos (sc. milites) excursionibus sufficiendo … adsuefecerat sibi potius fidere quam … L. s tem, da jim je omogočal udeležbo pri izpadih (navalih).

2. „potem, pozneje pride(va)ti“, od tod znova (z)rasti, razmnožiti (razmnoževati) se, (raz)ploditi se, naploditi se: aliam ex alia generando suffice prolem V. dopolnjuj s ploditvijo, haud dubium est septimo eosdem (sc. dentes) decidere anno aliosque suffici Plin.; metaf.
a) koga na mesto drugega (npr. umrlega, pregnanega, nezakonito izvoljenega) (iz)voliti ali postaviti (postavljati) za kaj, nadomestno koga (iz)voliti; α) (o volečem ljudstvu in stanovskih kolegih; prim. sub-rogō): ne sufficiatur consul Ci., consul in sufficiendo collega occupatus Ci., ei suffectus est extemplo P. Manlius dictator (za diktatorja) L., suffectus in (sc. demortui consulis) Lucreti locum M. Horatius Pulvillus L., in eius (sc. censoris) locum M. Cornelius suffectus L., nec deinde umquam in demortui locum censor sufficitur L., collegam suffici censori religio erat L., sacerdotes eo anno mortui atque in eorum locum suffecti … L., Hasdrubale imperatore (za poveljnika) suffecto N., Conon Alcibiadi suffectus Iust., Alexandrum in Philippi locum s. Cu., filius Maluginensis patri suffectus T.; poseb. suffectus consul L., Lamp. nadomestno izvoljeni konzul, nadomestni konzul (naspr. consul ordinarius sprva izvoljeni konzul), tako tudi consulatus suffectus Aus. konzulovanje nadomestno izvoljenega konzula (nadomestnega konzula) (naspr. consulatus ordinarius); pren.: ipsae (sc. apes) regem parvosque Quirites sufficiunt V. β) (o dediču): sperante heredem suffici se proximum Ph.
b) kakemu uradu na čelo postaviti (postavljati); od tod subst. pt. pf. suffectus -ī, m (kraljevi) namestnik: Vulg. —

II. intr.

1. (za)dosti biti, (za)dosti velik, zadosti močan (močen) itd. biti, zadostovati, zadoščati, dovolj biti, ustreči, ustrezati, kos biti komu, čemu, dorasel biti komu, čemu, na službo (ponudo, razpolago, voljo) biti komu; abs.: quamquam nec scribae sufficere nec tabulae nomina illorum capere potuerunt Ci., nec iam vires sufficere cuiusquam (sc. dicunt) C., oppidani … non sufficiebant L., non sufficiebant muri L., nec iam sufficiunt V. in že ne vztrajajo (ne prenašajo) več, idque (sc. ferrum) diu … suffecit V., scalis non sufficientibus devoluti Cu., non videntur tempora suffectura Q., imitatio per se ipsa non sufficit Q., pro magistratibus, qui non sufficerent Suet., arma sumere non ante cuiquam moris, quam civitas suffecturum probaverit T. dokler mu ni država potrdila, da je sposoben za orožje; z dat. personae in rei: unde Volscis sufficerent milites L., nec verba loquenti sufficiunt O., paucorum cupiditati … tamen sufficere aliquo modo poterant Ci., nec sufficit umbo ictibus V. ne vzdrži udarcev, solum vix sufficit operi firmo Cu. vzdržuje komaj trdno stavbo, viresque concipit suffecturas oneri Plin., summis operibus suffecturas vires desiderant Q., scholasticis dominis sufficit abunde tantum soli, ut relevare caput possint Plin. iun., sufficere malis Cu., Sen. tr., sufficere omnes obsequio T. da so za izpričevanje (kazanje, dokazovanje) pokorščine (za poklanjanje, počastitev, adoracijo) vsi dovolj dobri; s praep.: nec plebe ad tributum sufficiente L. in ker ljudstvo ni imelo s čim plačevati davkov, in ker ni zmoglo plačevati davkov, ut ne ad vellendum quidem telum sufficeret dextra Cu., ad quod si vires ingenii non sufficerent Q., non suffecturum ducem unum nec exercitum unum adversus quattuor populos L., nec sufficit arbor in ignes O., ergo sufficiam reus in nova crimina semper? O.; brezos.
a) z inf.: sed sufficit dicere „e portu navigavi“ Q., de cuius (sc. domūs) spatio … suffecerit haec retulisse Suet., sufficit in vestras saepe redire manus Mart.
b) s finalnim stavkom: nec quisquam respondeat sufficere, ut … uniforme doceamur T., sufficit, ut exorari te sinas Plin. iun., sufficit, ne ea, quae sunt vera, minuantur Plin. iun.
c) s kondicionalnim stavkom: sufficere tibi debet, si exheredatus a matre quartam partem ab heredibus eius accipias Plin. iun.

2. occ. zmožen biti, (z)moči; z inf.: Aug., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., nec vox antri complerecapacis sufficiens spatium Lucan.

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

suffuse [səfjú:z] prehodni glagol
(o tekočinah) obliti, zaliti; (o barvi) prekriti; (o svetlobi) preplaviti; razpršiti

suffused with blushes rdeč, zardel od sramu (sramežljivosti)
a blush suffused her cheeks rdečica ji je oblila obraz
sunlight suffused the room sončna svetloba je oblila sobo
tears suffused her eyes solze so ji zalile oči

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

suggest [sədžést] prehodni glagol
predlagati, sugerirati; omeniti, predočiti, spodbuditi, napeljati na, navdahniti (misel); domnevati; (o ideji, zamisli) vsiljevati (itself se)
dati slutiti, spomniti na; namigniti, kazati na, napoved(ov)ati

I suggest dovoljujem si izraziti mnenje, po mojem mnenju, predlagam
I suggest that we should accept his offer predlagam, da sprejmemo njegovo ponudbo
I suggest that you were aware of the facts domnevam (suponiram), da ste poznali dejstva
he suggested that... dal je razumeti, da...
his words suggested great understanding njegove besede so dale sklepati (slutiti) veliko razumevanje
the idea suggested itself to me vsilila (porodila) se mi je misel

suggrundārium -iī, n (suggrunda) podnastrešni grob = grob otroka, ki ni bil star več kot 40 dni; taki grobovi so bili narejeni pod nadstreškom (sugrunda): suggrundaria antiqui dicebant sepulcra infantium, qui necdum XL dies implessent, quia nec busta dici poterat, quia ossa quae comburerentur non erant, nec tanta cadaveris immanitas, qua locus tumesceret. Unde Rutilius Geminus Astyanacte ait: Melius suggrundarium misero quaereres quam sepulcrum Rutilius Geminus ap. Fulg.

suh kot zobotrebec frazem
(zelo suh; zelo ozek) ▸ vékony, mint a piszkafa
Sama ušesa so me bila, bil sem suh kot zobotrebec in kar naprej bolan. ▸ Csontsovány voltam, állandóan beteg, és olyan vékony, mint a piszkafa.
Sopomenke: kot zobotrebec

suī, gen. sg. in pl. refleksivnega zaimka za 3. osebo (pravzaprav gen. sg. posesivnega zaimka suus), dat. sibō, acc. sē, v okrepljeni podvojeni obl. sēsē, abl. sē (indoev. kor. *seu̯o-, * su̯o-, * su̯e-, tudi *so-, *se- lasten, svoj; prim. skr. sváṣ = got. swēs = stvnem. swās lasten, svoj, skr. svayám sam, lat. suus [iz *sovos], osk. suveís = lat. sui [gen.], súvad = lat. sua, sífeí = umbr. seso = lat. sibi, gr. οὗ, οἷ, ἕ [iz *σƑοῦ, *σƑοῖ, *σƑέ] = sui, sibi, se, ἑός in ὅς [iz *σεƑός, *σƑός], kretsko Ƒός] = suus, sl. sebe, sebi, (s) seboj, sl. svoj, lit. sãvo = sui, got. sik = stvnem. sih = nem. sich, got. sis [gen. seins] = stvnem. sīn = nem. sein svoj) gen. sebe, se, do sebe, dat. sebi, si, acc. sebe, se, v okrepljeni podvojeni obl. sebe (samega), abl. (s) seboj

1. kot direktni refleksiv
a) nanašajoč se na subj. istega stavka: est amans sui virtus Ci., multi principes civitatis Romā non tam sui conservandi … causā profugerunt Ci., Ubii … purgandi sui causā ad eum legatos mittunt C., quibus bona spes sui T., (sc. optimates) hoc sibi nomen arrogaverunt Ci., domicilium sibi Magnesiae constituit N., ipse enim se quisque diligit Ci., praecipites fugae sese mandabant C., Curtius Rufus videtur mihi ex se natus T., quae secum e naufragio possit ecferre Ci. Subj., na katerega se nanaša refleksiv, ni vedno samo slovnični, ampak je lahko tudi le logični: sapientia semper eo contenta est, quod adest, neque eam sui paenitet Ci. Pogosto dat. sibi α) kot dat. ethicus (ki ga ne slovenimo vedno): quid sibi vult pater? Ter., quidnam sibi repentinus clamor vellet L., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V. β) v zvezi s svojilnim zaimkom suus krepi svojilni pomen: Vitr. idr., suo sibi servit patri Pl. svojemu lastnemu očetu, suo sibi hunc gladio iugulo Ter., singula suo sibi iure eluito Col., in suo sibi pervoluta sanguine Ap.; toda: factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi (dat. commodi) suo tempore, rei publicae paene sero Ci. (De amicitia 11). V okrajšanih stavkih se direktni refleksiv sui, sibi itd. sloveni z njega (ga), njemu (mu) itd.: ibi (sc. Pausanias) consilia cum patriae tum sibi inimica capiebat N., praefectum equitatus … incautius in se ruentem hastā transfixit Cu., equo quadam acie sub feminibus amisso alteroque inscenso, cuius rector circa se dimicans occubuerat Suet.
b) v konstrukciji ACI z ozirom na slovnični ali le logični subj. ali subjektov acc.: mittunt ad eum legatos seseque imperata facturos pollicentur C., nostro consilio sese conservatos putant Ci., at illa quanti sunt animum … secum esse secumque ut dicitur, vivere! Ci., quis est tam stultus … cui sit exploratum (= qui sciat) se ad vesperum esse victurum? Ci.

2. v notranje odvisnih stavkih kot indirektni refleksiv, nanašajoč se na subj. nadrednega stavka; slovenimo ga z osebnim zaimkom za 3. osebo njega (ga), njemu (mu) itd.: hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit, ut evellatis, postulat Ci., legati … deos rogaverunt … ut Romanos … ea sui misericordia caperet, quae se … quondam populi Romani cepisset L., nuntium ad eum mittit, nisi subsidium sibi submittatur, se diutius sustinere non posse C., his (sc. Caesar) mandavit, ut, quae diceret Ariovistus, cognoscerent et ad se referrent C., Ariovistus respondit: … Magnam Caesarem iniuriam facere, qui suo adventu vectigalia sibi (= Ariovisto) deteriora faceret C., domino navis, quis sit, aperit, multa pollicens, si se conservasset N. V takih stavkih lahko včasih najdemo dva indirektna refleksiva, ki se nanašata na dve različni osebi: Ariovistus respondit: … Quod sibi (= Ariovisto) Caesar denuntiaret se (= Caesarem) Haeduorum iniurias non neglecturum, neminem secum (= cum Ariovisto) sine sua pernicie contendisse C., legatos in Bythiniam miserunt … qui ab rege peterent, ne inimicissimum suum secum haberet sibique dederet N. Subjekt, na katerega se nanaša indirektni refleksiv, je lahko tudi samo logični: A Caesare valde liberaliter invitor (= Caesar valde liberaliter me invitat), ut sibi sim legatus Ci. ep., adulescentulus, cum epistulam ab eo (sc. Pausaniā) … accepisset eique in suspicionem venisset (= isque suspicaretur) aliquid in ea de se (= adulescentulo) esse scriptum … vincla epistulae laxavit N.

3. refl. sibi, se se včasih uporablja nam. ei, eum, eo ali ipsi, ipsum, ipso: iube transire (sc. mulierem) huc quantum possit, se ut videant domi familiarīs Pl., Dexo hic … non quae privatim sibi eripuisti, sed unicum miser abs te filium … flagitat Ci., Metellus … in iis urbibus, quae ad se defecerant … praesidia inponit S., unus ille vir, ipse consul, rem publicam sustinuit, quam exercitus odio consulis, quantum in se fuit, prodebat L., Caesar duabus de causis Rhenum transire constituit. Quarum una erat, quod auxilia contra se Treveris miserant, altera, ne … C., omnibus, qui contra se arma tulerant, ignovit Vell.

4. inter se kot pron. reciprocum med seboj, eden drugega (drugemu itd.): Pl., Ter., Varr., V., Cels., Col., Plin., Suet. idr., neque solum colent (sc. amici) inter se ac diligent, sed etiam verebuntur Ci., haec inter se quam repugnent ali inter se vehementer repugnantia Ci., neque inter se contingant trabes C., dextras iungere ac complecti inter se L., obtrectarunt inter se (sc. Aristides et Themistocles) N., cum inter se timerent N.

5. ad se(se), apud se (le v pogovornem jeziku) = v svojo hišo, v svoji hiši, na svoj dom, na svojem domu: intro nos vocat ad sese, tenet intus apud se Luc. ap. Char., ut veniam ad se rogat (sc. Caesar) Ci. ep., qui a me petierit, ut secum et apud se essem cotidie Ci. ep.; pren. esse apud sese biti pri sebi, zavesten (zaveden) biti, biti pri zavesti, zavedati se: Ter. — Pron. okrepljen
a) z -met: ne ignorando regem semet ipse aperiret L., nisi inter semet ipsi seditionibus saeviant L., artes, quas docent quivis … semet prognatos H. svoje lastne otroke, semet ipsum (ipso, ipsos, ipsas) Vulg., sibimet, sibimet ipsi Vulg.
b) s -pse, ipse: sēpse (gl. to besedo).

Opomba: Star. zapis dat. sibe po: Q.

suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

à la suite de zaradi
par suite zaradi tega
de suite drug za drugim; takoj
par suite de zaradi
par la suite v nadaljevanju, pozneje
dans la suite des siècles v teku stoletij
trois jours de suite tri dni zaporedoma
(commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
et ainsi de suite in tako dalje
tout de suite takoj, na mestu
comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
suite et fin nadaljevanje in konec
(commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
suite- infinie neskončna vrsta
esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
étudier avec suite vztrajno študirati
faire suite à slediti
le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
traîner à sa suite vleči za seboj

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

Sulcī -ōrum, m Súlki, staro mesto s pristanom ob južni obali Sardinije, ki so ga ustanovili Kartažani: Mel., Cl. Od tod adj. Sulcēnsis -e súlški, súlkovski, pri Súlkih nahajajoč se: promunturium Plin., M.; subst. Sulcitānī -ōrum, m Sulkitán(c)i, preb. Sulkov: Auct. b. Afr., Plin.

Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

Summānus (Submānus) -ī, m Sumán (Submán), sprva etruščansko, kasneje tudi rimsko božanstvo, bog nočnega neba, rose, bliskajoči bog noči, ki so ga pozneje istovetili s Plutonom (naspr. Iuppiter, Diespiter, bog dnevnega neba): Pl., Ci., L., O., Plin., M., Arn., Aug. Od tod Summānālia -ium, n sumanálije = Sumánu darovani daritveni kolači (v obliki kolesa): P. F., Summanalia liba farinacea in modum rotae fincta[e] Fest.