Franja

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

frescura ženski spol hlad, ohladitev; hladnokrvnost, duševni mir; nepazljivost, zanikrnost; surovo izražanje, nesramnost

tomar las cosas con frescura nobenih skrbi si ne delati
¡qué frescura! kakšna nesramnost!

fretta f naglica, hitrica, nuja:
ho fretta mudi se mi
non c'è fretta ni tako nujno, ne mudi se toliko
far fretta a qcn. koga priganjati
darsi fretta hiteti
in fretta hitro, naglo
in fretta e furia, in tutta fretta na pete na glavo, v največji naglici

Freund, der, (-/e/s, -e) prijatelj; unter Freunden med prijatelji; zum Freund haben biti prijatelj z; Freund und Feind vsi brez izjeme; kein Freund von etwas sein ne ljubiti; Freund Hein Botra Smrt, Matilda

friche [friš] féminin, agronomie praha, ledina, celina

en friche neobdelan, zanemarjen, neizkoriščen
laisser en friche ne obdelati

Frieden, der, (-s, -) mir, pokoj; im Frieden lassen dati mir (komu) ([laß] lass mich im Frieden daj mi mir) ; mit jemandem Frieden halten živeti v miru; Frieden stiften miriti, spravljati; Frieden schließen skleniti mir; in Frieden und Freunschaft v miru in prijateljstvu; dem Frieden nicht trauen : ich trau dem Frieden nicht ne zanesem se

frȉgati -ām (it. friggere) pražiti, cvreti: frigati na ulju, na masti; nije ni frigan ni pečen ni ne to ne ono, ni krop ne voda; friga mi se ni mi do tega

frīgeō -ēre (—) (—) (prim. gr. ῥῖγος zmrzal, ῥιγέω in ῥιγόω zmrzujem, lat. frīgus, frīgidus)

1. mrzel, hladen, otrpel biti: Cels., Petr. idr., si non totus friget Ter., frigente sanguine Cu., pedes manusque non frigent Pers.; occ. = mrtev biti: corpusque lavant frigentis et unguunt V.

2. klas. le metaf.
a) onemogel, slaboten, medel, brez ognja biti, pešati: in re frigidissima cales, in ferventissima friges Corn., frigent … in corpore vires V., stupere atque frigere Q., frigens animis turba Sil.; preg.: sine Cerere et Libero friget Venus Ter. in po njem Ci.
b) zasta(ja)ti: ubi friget (sc. sermo) Ter., cum omnia consilia frigerent Ci. ko niso vedeli ne naprej ne nazaj, frigere ac torpere senis consilia L. da so ob ogenj in živost, iudicia frigent S. so brez posla.
c) hladno sprejet biti, neupoštevan ostati, v nemilosti biti, v zameri si biti s kom: nimirum hic homines frigent Ter., friget patronus Antonius Ci., plane iam frigeo Ci. ep., quare tibicen Antigenidas dixerit discipulo sane frigenti ad populum: „mihi cane et Musis!“ Ci.

frīgēscō -ere (frīxī: L. Andr. fr., frīguī: Hier., Aug.) (—) (incoh. glag. frīgēre) ohladiti se, shladiti se, otrpniti, otrdeti od mraza (= okrepeneti), premreti, odreveneti: oleum … infundito in catinum, uti frigescat Ca., frigescit terra Lucr., eo melior quaeque (aqua) est, quo celerius et calefit et frigescit Cels., frigescens vulnus Cu., pallore frigescit sanguis Q. preide v mrzlo bledost, ubi frigescere pedes manusque intellegit T., senectute frigescente non poterat calefieri Hier. ker (ko) ga je od starosti mraz tresel; pren.: vide sis, ne maiorum tibi forte limina frigescant Pers. da v hišah imenitnikov ne naletiš … na hladen sprejem, Ulixi cor frixit prae pavore L. Andr. fr., frigescit affectus Q., non patiamur frigescere hoc opus Q.

frīgus -oris, n (gl. frīgeō)

1. mraz, zmrzal: Cels., Tib., Mart. idr. nec calor nec frigus Pl., rigere frigore Lucr., tremulo quatietur frigore corpus Ci., cum esset vinctus nudus in … frigore Ci., vis frigoris et caloris Ci., frigora caloresque pellere Ci., frigora atque aestūs ferre, perferre Ci. ali tolerare C., non aestūs, non frigora pati posse L., patientia frigoris Ci. utrjenost (odpornost) zoper … , fr. vitare C., frigus colligere H. močno zmrzovati; pesn.: picta Spartani frigora saxi Mart. = pisani mrzli tlak; meton. mrzla dežela, mrzel kraj, mrzlo podnebje: frigus non habitabile O., nec prosunt Scythiae sua frigora O., quodcumque iacet sub urbe frigus Mart.

2. occ.
a) hlad: fr. opacum V., amabile H., repetebam frigus et umbras O. hladno senco, frigora dant rami O., matutinis temporibus frigus est Cels. je hladno.
b) mrzlo vreme, zimski mraz; meton. zima: nec frigora quimus usurpare oculis Lucr., fr. vernum O., lac mihi non aestate novum, non frigore defit V., frigoribus parto agricolae plerumque fruantur V. ob mrazu, pozimi, ficum frigoribus ne serito Col.; propter frigora … frumenta in agris matura non erant C. zaradi mrzlega podnebja.
c) mraz ob nastopu mrzlice, mraznica: solet enim ante febres esse frigus Cels., si percurrit corpus frigus aut calor Cels., aliae (febres) protinus a calore incipiunt aliae a frigore, aliae ab horrore (s tresavico) Cels.
č) α) mraz = drget, zona, odrevenelost, otrplost (ob smrti), smrt: gelidos artus in leti frigore linquit Lucr., illi solvuntur frigore membra V., fr. letale O., animae supremum fr. Stat. β) groza strahu, osuplost, zaprepadenost, prestrašenost: Aeneae solvuntur frigore membra V.

3. metaf.
a) mlačnost, medlost, slabotnost, oslabelost, nemarnost: nos hic frigore frigescimus Cael. ap. Ci. ep., tuo Tereus frigore laetus erit O., fr. caritatis Aug.
b) hladen (mrzel) sprejem, hladnost, nemilost, neprijaznost: maiorum nequis amicus frigore te feriat H., amicitiā Tiberii notus et frigore Sen. ph., interrogantis non leve frigus est Q., deliratio aliquantum frigoris attulit Plin. iun.
c) neslanost, plehkost: quaestionum et argumentorum Q.

4. pooseb. Frīgus Mraz: Frigus iners ibi habitat O.

frioulien, ne; -an, e [friuljɛ̃, ɛn; -ɑ̃, an] adjectif furlanski; masculin furlanščina

fripon, ne [fripɔ̃, ɔn] adjectif, vieilli sleparski; razposajen, poreden, navihan; masculin navihanec, porednež; vieilli slepar

fripon d'enfant navihanec
une jeune friponne navihanka
un nez fripon navihan nos(ek)

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

frizzo m dovtip, duhovitost, duhovičenje:
non sopportare i frizzi e le allusioni ne prenesti duhovičenja in namigovanja

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

froid, e [frwa, d] adjectif mrzel, hladen; hladnokrven; neobčutljiv, trd; brezčutne duše; trezen

animaux masculin pluriel à sang froid mrzlokrvne živali
guerre féminin froide hladna vojna
à froid hladno, figuré brez strasti, médecine brez vročice
laisser froid quelqu'un pustiti koga hladnega, brezčutnega, ne ga ganiti ali razburiti

from [frɔm, frəm] predlog
od, iz, z, zaradi, po

apart from neglede na
from the beginning od začetka
from a child od otroških let
different from različen od
from day to day z dneva v dan
to defend from braniti pred
to descend from biti po izvoru, izvirati iz
to draw from nature risati po naravi
to die from umreti zaradi
from my own experience iz lastne izkušnje
far be it from me še na misel mi ne pride
from first to last od začetka do konca, od A do Z
to hide s.th. from s.o. skrivati kaj pred kom
to judge from soditi po
to keep s.o. from doing s.th. braniti komu, da česa ne stori
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
to suffer from trpeti zaradi
from time to time tu pa tam
where are you from? od kod si (ste)?
to tell from razlikovati od
from of old zdavnaj, davno
from on high od zgoraj
from memory na pamet
from post to pillar od Poncija do Pilata
six from nine leavas three devet manj šest je tri
trgovina from date od danes
from title to colophone od prve do zadnje strani
from above od zgoraj
from affar od daleč
from amidst iz sredine
from among izmed
from before od prej
from behind od zadaj, izza
from below (ali beneath) od spodaj
from between izmed (dveh)
from beyond z one strani
from out ven iz
from under izpod
from without od zunaj
from within od znotraj

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

frontiēra f

1. (državna) meja:
varcare la frontiera prestopiti mejo

2. pren. meja, črta ločnica; ovira:
l'amore non conosce frontiere ljubezen ne pozna meja

frotter [frɔte] verbe transitif (o)drgniti, treti, meti, frotirati; polirati (nohte); vžgati (vžigalico); verbe intransitif treti se, drgniti se (contre ob)

se frotter drgniti se (à, contre ob); vtirati se, frotirati se
frotter avec une brosse okrtačiti
frotter à l'émeri osmirkati
frotter le plancher, les carreaux, les cuivres očistiti (z drgnjenjem) pod, šipe, pihala
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) komu ušesa naviti, natepsti ga, kaznovati ga
la roue frotte contre le garde-boue kolo se tare ob blatnik
ne vous y frottez pas! prste stran od te stvari!
se frotter à quelqu'un spopasti se s kom, priti s kom navzkriž
se frotter à la bonne société (začeti) zahajati v dobro družbo
se frotter de latin učiti se nekoliko latinščine