Franja

ῥαίω [fut. ῥαίσω, aor. pass. ἐρραίσθην, ep. inf. fut. ῥαισέμεναι] 1. act. razbijem, zdrobim, νῆα potopim ladjo; treščim, (vržem) ob tla; uničim, grdo ravnam s kom. 2. pass. razbijem se, starem se ναῦς, ῥαιομένου ko se mi je ladja razbila; potopim se, razpršim se, brizgnem ἐγκέφαλος; pren. mučim (trudim) se Sof.

ῥέω in med. [Et. iz σρέϝω, kor. sreu-, slov. o-strov, nem. Strom (str iz sr), reka Strimon v Traciji. – Obl. fut. ῥυήσομαι, ῥεύσομαι, NT ῥεύσω, aor. ἐρρύην, ἔρρευσα, pf. ἐρρύηκα, adi. verb. ῥυτός; ep. impf. ἔρρεεν, ῥέεν, aor. ῥύην]. 1. a) tečem, curljam, kapljam, lijem, κατά, ἔκ τινος iz česa doli, izlivam se, ὀξέος τοῦ ῥεύματος tečem s hitrim tekom, γαῖα αἵματι plava v krvi, letam ἐκ χειρῶν βέλεα, ἱδρῶτι pot mi lije ali teče; b) pren. odpadam, izpadam τρίχες, κατ' οὖρον grem svojim potom. 2. a) razpadam, razpuščam se, minevam, ginem, končam se σῶμα; b) o govoru: tečem (gladko in obilno); c) o govorici: širim se, raznesem se; d) privalim se, priderem, planem na koga, πολὺς κατά τινος obilno in obširno govorim proti komu.

ῥῑγόω [skrč. at. v ω mesto ου: ῥιγῶ, -ῷς, ῷ, ῶμεν, inf. ῥιγῶν in ῥιγοῦν, fut. ῥιγώσω, aor. ἐρρίγωσα, ep. inf. fut. ῥιγωσέμεν] prezebam, zebe me, mraz mi je.

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

σκοτόω (σκότος) o-, zatemnim, pomračim; pass. stemnim se NT, σκοτοῦμαι tema se mi dela pred očmi.

σκώπτω [fut. σκώψομαι, aor. ἔσκωψα, pass. ἐσκώφθην] 1. šalim se, posmehujem se, dražim. 2. sramotim, zasramujem, rogam se τινά; pass. rogajo se mi.

σπανίζω in pass. (σπάνις) trpim pomanjkanje, imam malo, sem v potrebi, nimam, primanjkuje mi τινός.

σπλαγχνίζομαι pass. usmilim se, (za)smili se mi kdo τινός, ἐπί τινι (τινα), περί τινος NT.

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

στενοχωρέω (χώρα) stiskam, pripravljam v zadrego; pass. tesno mi je, plašim se, sem prestrašen NT.

στρατηγέω (στρατ-ηγός) 1. a) sem poveljnik, vojsko vodim, poveljujem τινός, τινί, εἴς τι; b) pos. sem vojskovodja ali eden izmed desetih vojskovodij v Atenah; v Rimu: sem pretor; ταύτην τὴν στρατηγίαν sem poveljnik na tem pohodu; πάντα ὑπέρ τινος vodim (vojskujem) celo vojsko v čigavo korist (za koga). 2. sploh: a) poveljujem, zapovedujem, upravljam, vodim, vladam ἡ τύχη; b) urejam, določam, τὰ ζεύγη ἡμῶν στρατηγεῖ vozovi določajo našo pot; pass. pustim, da mi kdo zapoveduje ὑπ' ἐκείνου. 3. narejam, izvršujem kaj, podvzemam; pass. τὰ στρατηγούμενα podjetja (vojskovodje).

στρεφεδῑνέω (δινέω) [ep. aor. pass. 3 pl. στρεφεδίνηθεν] vrtim; pass. zavrtim se, ὄσσε vrti se mi.

στρέφω [Et. kor, streb(h)-, vrteti, viti. – Obl. fut. στρέψω, aor. ἔστρεψα, pf. ἔστροφα, pass. pf. ἔστραμμαι, aor. ἐστρέφθην in ἐστράφην, fut. στραφήσομαι, adi. verb. στρεπτός; med. fut. στρέψομαι, aor. ἐστρεψάμην; ep. aor. στρέψα, iter. στρέψασκεν; ion. aor. pass. στράφθην]. 1. act. trans. vrtim, sučem, obračam, pletem, vijem; σπάρτα ἐστραμμένα dobro spletene vrvi; στρέψαν οὖρον obrnili so veter in napravili za vožnjo ugoden veter; pos. a) premikam (vrtim) v krogu, obračam semtertja, podim, vodim ἵππους; b) preobrnem, prekucnem, τὶ ἄνω καὶ κάτω obrnem vse narobe; c) izvinem, izpahnem; d) obračam h komu kaj, nastavljam komu τί τινι NT; e) pregovorim, izpreobrnem, izpremenim τὶ εἴς τι NT. 2. act. intr. in pass. a) obračam se, vrtim se, odvračam se, ἔστρεψε ὁ Θεός Bog se je obrnil (od njih) NT; naredim obrat, obrnem se nazaj, vrnem se; ἐκ χώρης obrnem se in odidem; b) potepam se, pohajkujem, mudim se kje ἀνειμένη; c) stiskam se h komu, čvrsto se zavijem v kaj στρεφθεὶς ἀώτου; d) obračam se h komu, oziram se na kaj, mar mi je česa τινός; e) obračam se semtertja, obotavljam se, delam ovinke, ustavljam se τί ἔχων στρέφει, ἄνω καὶ κάτω; f) izvinem si πόδα; g) izpreobrnem se NT, izpremenim se θυμός. 3. med. obračam kaj od sebe, στράτευμα εἴς τι vrnem se z vojsko kam.

στυγέω ep. ion. poet. [aor. ἐστύγησα, ep. ἔστυξα, ἔστυγον, pf. ἔστυγηκα (s prez. pom.), pf. pass. ἐστύγημαι, aor. ἐστυγήθην, med. fut. στυγήσομαι (s pas. pom.)] 1. a) mrzim, sovražim, studim, mrzi mi kaj, gabi se mi kaj; b) bojim se, tresem se, groza me je τινά, τί in inf. 2. aor. ἔστυξα kavzat. napravil sem komu kaj strašno, τῷ κέ τεῳ στύξαιμι μένος učinil bi, da bi se marsikdo tresel pred.

συμ-βαίνω [fut. συμβήσομαι, aor. συνέβην, pf. συμβέβηκα; pass. aor. συνεβάθην; pf. inf. pass. συμβεβάσθαι, ion. pf. inf. act. συμβεβάναι] 1. skupaj grem, hodim s kom τινί, ποδί pomagam. 2. prihajam, stopam skupaj, shajam se; a) o času: ujemam se, τινί s čim; b) pogodim se, dogovorim se, zedinim se, zavežem se, sklenem pogodbo, pomirim se, spravim se, τινί, πρός τινα s kom; τί, περί τινος v čem, glede česa, ἐπί τινι pod kakim pogojem, tudi (acc. c.) inf., ὥστε; pass. συμβαίνεται doseže se sporazum, περὶ τοῦ πλείονος o nadaljnjih korakih; c) skladam se, ujemam se, zlagam se s kom τινί, λόγοις v besedah, enak sem komu. 3. zgodim se, dogodim se, uresničim se; a) o vsotah in računih: znašam, οὐ πλέον ne vržem več; b) pri sklepanju: sledi kaj iz česa ἔκ τινος, τὰ συμβαίνοντα kar sledi, posledica, učinek; c) izpolnim se (o prorokovanjih), izvršim se, izidem se, τοὐναντίον v nasprotnem zmislu, κακῶς συμβάντος πολέμου ker se je vojska nesrečno končala; imam uspeh, posreči se mi, obnese se mi ἡ πεῖρα; d) dogodim se, doleti (zadene) koga kaj ἆται; včasih = τυγχάνω, εἰμί: τὰ μητρὸς ἔχθιστά μοι συμβέβηκε materino srce mi je zelo sovražno, ἡ ἀδικία μέγιστον κακὸν συμβαίνει je največje zlo; κατὰ τὸ συμβεβηκός po naključju, slučajno. 4. impers. συμβαίνει pripeti se, zgodi se (mi) kaj, posreči, obnese se kaj, συνέβη μοι πορεύεσθαι bil sem ravno na potovanju.

συν-αντάω in med. [impf. du. ep. συναντήτην] 1. sestajam se s kom, srečam koga, pridem komu nasproti, naletim na koga τινί NT. 2. zadene me, prigodi se mi kaj NT act. ap. 20, 22.

συν-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. σύνεχον, pf. συνόχωκα] I. act. 1. trans. a) skupaj držim δύναμιν, vežem τὰ ὀστᾶ, obdajam, oklepam κίων οὐρανία, ὦτα zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem στράτευμα, imam v redu, krotim, brzdam εἰρεσίας, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpodbujam ἀγάπη τινά NT; d) stiskam ὄχλος NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem μέλαθρον, κόσμον, δώματα; subst. τὸ συνέχον glavna stvar, družilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim ὀχῆες; pf. συνοχωκὼς ἐπί τι zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, τροχοί obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, πατρὶ συνέχομαι oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, νόσῳ sem bolan, φόβῳ bojim se, strah me je, δίψῃ sem žejen, πυρετῷ muči me mrzlica, αἰχμῇσι napadajo me s sulicami, ἐκ τῶν δύο συνέχομαι dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; πῶς συνέχομαι kako bridko mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim τινί, ἔν τινι, τῷ λόγῳ (neprestano) trdim NT.

συν-ίστημι [gl. ἵστημι, pf. pt. ep. συν-εσταώς, ion. συνεστεώς] A trans. I. act. in pass. 1. postavljam (spravljam) skupaj, sestavljam; a) združujem, skupljam, zgoščam; b) ščuvam, podpihujem, razvnemam ἐπί τινα, ἔς τι, ἐπί τινι; ἀντίπαλον ἐμαυτῷ postavljam si sovražnika nasproti. 2. a) seznanjam, predstavljam, priporočam τινά τινι; b) NT kažem ἀγάπην, potrjujem δικαιοσύνην, hvalim ἐμαυτόν, povzdigujem. 3. a) dokazujem, izpričujem, razlagam NT; b) urejam, snujem, ustvarjam, povzročujem ὀλιγαρχίαν, μαντικὴν ἐμαυτῷ pridobivam si, Ἀσίην ἐμαυτῷ podvržem si, θάνατον ἐπί τινι obsodim koga na smrt. II. med. sestavljam (spravljam) sebi skupaj, ustvarjam (napravljam, povzročujem, nabavljam) sebi. B intr. in med. I. 1. prihajam skupaj, shajam se, stopim skupaj, združujem se, držim se skupaj. 2. zbiram se, derem skupaj, πόλεμος vojska se začenja, λέχος τινί vdajam se komu, možim se s kom a) uprem se, zarotim se, οἱ συνεστῶτες zarotniki; b) trčim skupaj, spoprimem se, borim se, prepiram se; γνῶμαι mnenja si nasprotujejo, se ne ujemajo; c) moram se s čim boriti πόνῳ; zabredem v kaj, zapletem se v kaj τινί, λιμῷ pridruži se mi kot tovariš glad; d) postanem, nastanem, začenjam se, izbruhnem πόλεμος; τής μάχης συνεστώσης v začetku bitke. 3. a) stojim skupaj (pri, s kom), držim, ostanem skupaj; b) stojim trdno, συνεστηκώς τινι trden, samostojen v čem; trajam dalje, živim, sem (pri rokah), τοῦτο συνεστήκεε ta boj je trajal (trpel), πάντα συνειστήκει vse je bilo urejeno; c) ustavim se, postanem, prestanem (z vojsko); d) držim s kom, pomagam komu; e) sestojim, sestavljen sem iz česa.

σφάλλω [fut. σφαλῶ, aor. ἔσφηλα, pf. ἔσφαλκα, pass. pf. ἔσφαλμαι, aor. ἐσφάλην, fut. σφαλήσομαι] I. act. 1. storim, da kaj pade; podiram, rušim, omajam, mečem na tla, prekucujem, uničujem, slabim, (o)škodujem, spravljam v nesrečo. 2. pren. motim, begam, spravljam s pravega pota; varam, goljufam, zapeljujem, spravljam v zadrego (zmoto); τῆς γνώμης τινά zmedem komu naklepe (načrte). II. med. in pass. 1. omahujem, spotaknem se, padem (v nesrečo), propadem, doživim poraz. 2. poginem, zaidem v nesrečo, ponesreči se mi, imam škodo. 3. motim se, varam se, grešim, izgubljam kaj, oropa me kdo česa ἔν τινι, περί τι, γνώμῃ, τινός.

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.