Franja

number¹ [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron

figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj

numerārius 3 (numerus) števen; le kot subst.

1. numerārius -iī, m
a) dober računar, dober matematik: Aug.
b) računovodja, računski uradnik: Amm., Sid., Cod. Th., Cod. I.

2. Numerāria -ae, f Aritmetika, Računstvo (pooseb.): M.

numéro [-ro] masculin številka, število, velikost; (loterijska) srečka; točka v sporedu; familier čudak, smešen človek, tip

numéro de la maison, d'habitation hišna številka
numéro d'ordre, numéro suivi tekoča, zaporedna številka
numéro cent (populaire) stranišče
numéro gagnant srečka, ki je zadela dobitek
c'est un drôle de numéro to je čudak
avoir un bon numéro imeti dobro številko, biti dobro zapisan
composer le numéro zavrteti, klicati telefonsko številko
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
numéro spécial (d'une revue) posebna številka (revije)
numéro (d'immatriculation) de la voiture številka (imatrikulacijska) avtomobila
numéro spécimen poskusna številka
la suite au prochain numéro nadaljevanje v prihodnji številki
numéro un glavni, najvažnejši
ennemi masculin public numéro un sovražnik države št. 1

núna religieuse ženski spol , sœur ženski spol , nonne ženski spol

postati nuna entrer en religion, prendre le voile

nūndinālis -e (nūndinae) sejemski, semanji: cocus Pl. slab kuhar (kuhar, ki kuha ali ga najamejo le ob „nundinah“, tj. ob tedenskih sejmih).

nūndinium -iī, n (sc. tempus) (nūndinum; gl. nūndinus) doba konzulovanja, obdobje (trajanje) konzulata (v pozni cesarski dobi so konzule volili le za 2, 3, 4 ali kvečjemu za 6 mesecev): consulatum ter iniit tantum ordinarium ac primo nundinio sibi alio[s] semper suffecit Lamp., consules quoscumque vel ordinarios vel suffectos creavit, ex senatus sententia nominavit, sumptum eorum contrahens, et nundinia vetere [e]x ordine instituit Lamp., in eadem oratione fratri suo Floriano consulatum petit et non impetravit, idcirco quod iam senatus omnia nundi[ni]a suffectorum consulum clauserat Vop.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nūntiō (stlat. nōntiō) -āre -āvī -ātum (nūntius)

1. ustno kaj novega prinesti (prinašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), na znanje da(ja)ti, oglasiti (oglašati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), najaviti (najavljati), navesti (navajati), vest (novico, sporočilo) prinesti (prinašati), sporočiti (sporočati) (nikdar o poročilih kakega zgodovinopisca); abs.: bene nuntias Ter. dobro vest prinašaš. V raznih skladih: ea res per fugitivos hostibus nuntiatur C. Smer se izraža z acc. ali z in z acc.: haec nuntiant domum Albani L., ocisso Sex. Roscio quis primus Ameriam nuntiat? Ci., Pompeio in hortos nuntiavit Ci., eadem et in Asiam Antigono per epistolas nuntiat Iust.; z ad: quae nuntiare hinc te volo in patriam ad patrem Pl. Dopolnilo
a) v acc.: multam salutem Pl., eius verbis salutem tibi nuntio Ci. ep. pozdravljam te v njegovem imenu, sensus vera nuntiat Ci., n. victoriam L., alicui bellum L. napovedati, horas Mart.; v pass.: prodigia quoque alia visa eo anno Romae sunt, alia nuntiata L., initia vigilarum per centurionem nuntiari T.; v abs. abl.: hac pugnā nuntiatā, hoc proelio nuntiato C.
b) z de: libertus de morte uxoris nuntiavit Ci., n. de exitu, de futura victoria Suet.
c) stavek z ACI: S., L. idr., qui ei nuntiaret eius filium vivere Ci., equites … ad Caesarem venerunt, qui nuntiarent … coorta tempestate prope omnes naves afflictas … esse C., de servis suis, quem habuit fidelissimum, ad regem misit, ut nuntiaret suis verbis adversarios eius in fuga esse N., nuntians centurio factum esse, quod imperasset T.; v pass. z NCI: adesse eius equites falso nuntiabantur C., oppugnata domus C. Caesaris per multas noctis horas nuntiabatur Ci., modo nuntiatus est Silius Italicus in Neapolitano suo inedia finisse vitam Plin. iun.; v pass. z ACI (brezos.): nuntiatur piratarum naves esse in portu Ci. ep., Romam erat nuntiatum fugisse Antonium Ci. ep., nuntiatum est vim mihi parari S., nuntiatum est murum portasque de caelo tactas L.; le poklas. z inf.: nuntiat patri abicere spem et uti necessitate T.
d) z zahtevnim stavkom: nuntiavit Pisoni, Romam ad dicendam causam veniret T. da naj pride, iubet nuntiari miserae, dicendam ad causam postero die adesset T., nuntiate, ut prodeat foras Pl., ferunt nuntiatum Simonidi, ut prodiret Ci., nuntiant decemviris, ut omni ope ab seditione milites contineant L., qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C.
e) z odvisnim vprašalnim stavkom: abi nunciam intro atque illa si iam laverit, mihi nuntia Ter., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N. — V abs. abl.: quo mortuo nuntiato Ci.; tudi samo nuntiato: ne ibi quidem nuntiato, quo pergerent L.; z ACI: nuntiato regem Artaxiam Armeniis a Germanico datum T. ob novici, ko je prišla vest.

2. oblastem naznaniti (naznanjati), ovaditi (ovajati), prijaviti (prijavljati) npr. posestva brez gospodarjev, ki naj pripadejo državni zakladnici (državnemu skladu): causam pecuniae fisco, bona Icti. ali v našo škodo zgrajeno novo stavbo, od tod tudi = ugovarjati, oporekati: opus novum n. Icti.

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

nutritionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif, biologie presnavljevalen

nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
nuvola di polvere oblak prahu
andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov

o (predlog) à, de, sur, au sujet de

o pravem času à temps
govoriti o čem parler de quelque chose
zakon o združenem delu la Loi sur le travail associé
kaj menite o tem? qu'en pensez-vous?
nič ne vem o njem je ne sais rien au sujet de lui

o prep. (predlog z mestnikom)

1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

obá | obádva | obé | obédve (obeh, obeh dveh) pron. ambedue, ambo; entrambi (-e); tutti e due, tutt'e due; l'uno e l'altro, l'una e l'altra:
z obeh strani da ambo le parti, i lati
obeh spolov ambisesso
kateri izmed obeh quale dei due
noben izmed obeh nessuno dei due
pren. pograbiti z obema rokama accettare volentieri
med obema vojnama tra le due guerre (mondiali)
zatisniti obe očesi chiudere un occhio su qcs.

občutljív (-a -o) adj.

1. sensibile:
občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
občutljiv za toploto termosensibile
likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
med. občutljiv za bolečino dolorifico
med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

2. sensibile, suscettibile, impressionabile

3. občutljiv za sensibile a:
vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

4. delicato:
raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
občutljiva tema tema delicato, scottante

obdájati (-am) | obdáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili

3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori

obdóbje (-a) n periodo; tempo; lasso; epoca; età; astr. fase; pesn. stagione:
obdobje doraščanja il periodo della maturazione, della crescita
povojno obdobje dopoguerra
umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala la mortalità per TBC si è ridotta in breve tempo
v obdobju enega leta in un anno
časovno obdobje lasso di tempo
obdobje med obema svetovnima vojnama l'epoca fra le due guerre
vmesno obdobje parentesi
pesn. pretekla obdobja le morte stagioni (Leopardi)

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

obédientiel, le [-sjɛl] adjectif ki se nanaša na duhovniško pokorščino