Franja

mónoksid (-a) m kem. monossido:
monoksid in dioksid monossido e biossido

monokultúren (-rna -o) adj. di, a monocoltura:
poljedelstvo dežele je monokulturno l'agricoltura del Paese è a monocultura

monophasé, e [-faze] adjectif, électricité enofazen

monovalent, e [-valɑ̃, t] adjectif, chimie enovalenten

mōnstrō (star. mōstrō) -āre -āvī -ātum (mōnstrum)

1. (po)kazati: Ter., Ap., proceram palmam Dēli monstrant Ci., alteri ali erranti m. viam Enn. ap. Ci., alicui sedes veteris Ilii Cu., digito indice ad hoc H.; v pass.: monstror digito H., Pers. s prstom kažejo name (kot slovečega moža, pesnika), tako tudi monstror omni in turbā Mart., quā semita monstrat V. kamor drži steza, kamor pelje pot.

2. occ.
a) (po)kazati = (po)učiti, povedati: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Iust., inulas ego primus amaras monstravi incoquere H., tu istic si quid librarii meā manu non intellegent, monstrabis Ci. ep., res gestae quo scribi possent numero, monstravit Homerus H.; impers.: si voles advertere animum, comiter monstrabitur Enn. ap. Varr.
b) odrediti (odrejati), ukazati (ukazovati), (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, zapis(ov)ati: ignes O., piacula V., monstratas excitat aras V., sacerdos monstrat (= iubet) abolere monumenta viri V., conferre manum ira monstrat V., alicui radicem vel herbam H.
c) ovaditi (ovajati), (za)tožiti: nec deerat egentissimus quisque e plebe et pessimi servitiorum prodere ultro dites dominos; alii ab amicis monstrabantur T., ad Paccium Africanum transgressi eum quoque proturbant, tamquam Neroni Scribonios fratres concordia opibus que insignes ad exitium monstravisset T.
d) kazati, pokaz(ov)ati, spomniti (spominjati) na kaj: quo primum iactati undis et turbine Poeni effodere loco signum quod regia Iuno monstrarat V., indicibus monstrare recentibus abdita rerum H., fesso militi Cremonam T. tolažeč spominjati na Kremono, Vespasianus fatis monstratus T.
e) dokaz(ov)ati, izkaz(ov)ati, izprič(ev)ati (z ACI, v pass. z NCI): Erasistratus calculos per urinam pelli eo monstrat Plin., qui adversus ea fecisse monstretur Ulp. (Dig.), irreligiosi esse monstramini Arn. — Od tod adj. pt. pf. mōnstrātus 3 odlikujoč se, (javno) pozornost vzbujajoč: vetusto nomine … monstratus T., hostibus simul suisque monstrati T. s ponosom kazani (= pozornost vzbujajoči) sovražniki.

mōnstrōsus 3, adv. -ē, gl. mōnstruōsus.

mōnstruōsus (neklas. mōnstrōsus) 3, adv. -ē (mōnstrum)

1. pošasten, protinaraven, nenaraven, ostuden: Petr., Macr., monstrosi hominum partūs Lucan., liberos, si debiles monstrosique editi sunt, mergimus Sen. ph., corpus Sen. ostudno okrnjeno, concubitus, libidines Suet., nihil … tam monstruose cogitari potest, quod non possimus somniare Ci.

2. metaf. čuden, nenavaden, čudovit: monstruosus vitā scriptisque Suet., monstruosissima bestia Ci. (o opici), quid monstruosius? Aug.

montagnard, e [-tanjar, d] adjectif gorski, hribovski, gorjanski; masculin, féminin hribovec, -vka, gorjanec, gorjan, prebivalec v gorah

montant, e [mɔ̃tɑ̃, t] adjectif vzpenjajoč se, dvigajoč se; visoko zaprt (obleka); dolg (ženska nogavica)

chemin masculin montant pot navzgor
col masculin montant pokončen ovratnik
garde féminin montante straža, ki gre zamenjat dotedanjo
bateau masculin montant ladja, ki pluje proti toku, po reki navzgor
marée féminin montante plima
de marée montante (figuré) rastoč, naraščajoč
train masculin montant vlak, ki pelje proti Parizu ali proti izhodišču linije

montare

A) v. intr. (pres. monto)

1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

2. jezditi

3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja

B) v. tr.

1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti

2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

4. veter. obrejiti

5. vdelati (dragulj)

6. navt. (doppiare) objadrati

7. film montirati

C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se

monte m

1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja

3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad

5.
monte di pietà zastavljalnica

6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline

monté, e [mɔ̃te] adjectif opremljen (en z); na konju; naravnan; figuré besen (contre quelqu'un na koga); vdelan (drag kamen)

monté en couleurs krepkih barv
collet masculin monté (figuré) tog, nravno strog človek
coup masculin monté vnaprej dogovorjena stvar
être bien monté imeti dobrega konja
il est bien monté en cravates dobro je založen s kravatami

monténégrin, e [-tenegrɛ̃, in] adjectif črnogorski

Monténégrin, e masculin, féminin Črnogorec, -rka

monumental, e, aux [-mɑ̃tal, to] adjectif veličasten, monumentalen; familier velikanski, kolosalen

il est d'une bêtise monumentale neumen je ko noč
commettre une erreur monumentale napraviti ogromno napako

môra (-e) f

1. incubo; ossessione:
mora ga tlači è oppresso da incubi
rešiti koga iz more liberare uno dall'incubo

2. pren. incubo, persona fastidiosa; scocciatore; pog. rompi

moral, e, aux [mɔral, ro] adjectif

1. moralen, nraven, nravstven, etičen; zavedajoč se dolžnosti

problèmes masculin pluriel moraux de notre époque moralni problemi naše dobe
loi féminin morale moralni zakon
mener une vie morale živeti nravno življenje

2. duševen; intelektualen

misère féminin morale duševna revščina
certitude féminin morale notranja gotovost
douleurs féminin pluriel morales et physiques duševne in telesne bolečine
personne féminin morale (juridique) pravna oseba

morála (-e) f

1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva

2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio

3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso

4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola

morale

A) agg.

1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba

2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede

B) f

1. morala, etika

2. morala, nravnost

3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe

C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen

morálen (-lna -o) adj. morale, etico; moralistico:
estetske in moralne vrednote i valori estetici e morali
moralni razkroj rovina morale
deliti moralne nauke moraleggiare
moralno zgražanje indignazione moralistica
moralni kodeks zdravnikov il codice etico, deontologico dei medici
imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
rel. moralna teologija teologia morale

moralisant, e [-lizɑ̃, t] adjectif ki moralizira