Franja

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

tomba f

1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

tondre* [tɔ̃drə] verbe transitif (na kratko) (o)striči; (po)kositi (trato); figuré oskubsti, obrati, odreti

se laisser tondre la laine sur le dos (figuré) vse prenesti, pretrpeti, pustiti se do skrajnosti izkoriščati
tondre le contribuable odirati davkoplačevalca
il tondrait un œuf on je velik skopuh, stiskač
je me suis fait tondre dal sem se (na kratko, prekratko) ostriči

too [tu:] prislov
preveč, odveč, pre-
pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

too difficult pretežaven
too hot prevroč
too much preveč
he, too, is away tudi on je odsoten
quite too skrajno
none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
too much (of a good thing) preveč (dobrega)
I am only too glad meni je le zelo drágo
it's not too easy to ni tako lahkó
this goes too far to gre predaleč
I mean to do it too to nameravam tudi napraviti

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

tope moški spol vrh, najvišja konica; sunek (z rogmi); trk, trčenje; (železnica) odbijač; konica jambora

hasta los topes do vrha napolnjen; docela

torek samostalnik
(dan v tednu) ▸ keddNa morju se je v torek zgodil nov ribiški incident. ▸ A tengeren kedden újabb halászati incidens történt.
Zasedanje bodo poslanci nadaljevali v torek. ▸ A parlamenti képviselők kedden folytatják az ülésezést.
Povezane iztočnice: pustni torek

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

torso m

1. peščišče; ogrizek (jabolka, hruške)

2. anat. trup; umet. torzo:
a torso nudo slečen do pasu

3. pren. pog. nesposobnež; zguba

tōrto² m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do

totarbeiten: sich totarbeiten do smrti se nagarati

totlachen: sich totlachen nasmejati se do onemoglosti, počiti od smeha

toucher [tʌ́čə] samostalnik
kdor se dotakne, dotika; zadetek (pri streljanju)

to a toucher za las natančno, do pičice na i
as near as a toucher sleng za las (npr. uiti nevarnosti)

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

toward² [təwɔ́:d ameriško tɔ́:rd] predlog
(krajevno) k, proti, v smeri, v bližini

with his back toward me s hrbtom proti meni
he lives toward London stanuje v bližini Londona; (časovno) proti, okoli, približno okoli
toward noon proti poldnevu; nasproti, proti, k; kar se tiče, gledé
hostile toward communism sovražen do komunizma
a tendency toward co-operation tendenca h kooperaciji
to save money toward buying a house varčevati denar za nakup hiše
he gave me 5 pounds toward my expenses dal mi je 5 funtov za kritje mojih izdatkov

tower² [táuə] neprehodni glagol
dvigati se v višino, stolpičiti se, visoko se vzpenjati (to, up do)
visoko, navpično leteti (ptica); dvigniti se; štrleti v višino; priti nad

to tower above dvigati se nad, dominirati

trace³ [tréis] prehodni glagol
slediti, iti po sledi (osebe, živali), zasledovati; raziskovati, odkriti, najti, zaslediti, ugotoviti; zaznati, opaziti, najti sledove ali znake (česa); (za)beležiti

to trace the cause of a disease ugotoviti vzrok bolezni; (tudi trace out) narisati, skicirati; tehnično (tudi trace over) prerisati (skozi papir), kopirati
to trace back iti po sledovih nazaj (to do), zasledovati nazaj
to trace out poiskati, najti, odkriti
neprehodni glagol
hoditi, iti, zaslediti se

the earliest form cannot trace back earlier than the sixth ceutury najzgodnejša oblika se da zaslediti šele v 6. stoletju

tractabilis -e (tractāre)

1. (p)otipen, (o)prijemljiv, otipljiv, dotakljiv, zatipljiv, ki ga je moč vzeti v roke, s katerim je moč (se da) rokovati ali ravnati, ki ga je mogoče obdelovati ali obravnavati: tractabile omne necesse est esse, quod natum est Ci., quia (sc. corpus) oculis manuque tractabile est Lact., ulcera tractabiliora Plin., vox Q. prožen, gibčen, fleksibilen, pondus Stat. ki se da (pre)nesti, materies earum (sc. arborum) tractabilis ad intestinum opus Vitr. uporabna za mizarska dela; litota = nepristopen, nedostopen: mare nondum tractabile nanti O. še neplovno, še viharno, caelum non tractabile V. viharno vreme, neugodno vreme.

2. metaf. voljen (voljan), mehek (mehak), popustljiv, upogljiv (starejše podaten), prožen, gibčen, okreten, gibek, fleksibilen, izprosen, preprosljiv, dober, prijazen, dobroten, blag: Suet., (sc. non) tractabilis ullas voces audit V. ne pusti do sebe in noče nič slišati, erat in Dareo mite ac tractabile ingenium Cu. Darej je bil mehkega srca in ustrežljiv, virtus Ci., nihil est eo (sc. filio) tractabilius Ci., ut te tractabiliorem experiantur Plin. iun.; komp. adv.: omnem vitam tractabilius transmittant Gell.