Franja

tip¹ [tip]

1. samostalnik
konica, konec, kraj; vrh
tehnično okov (palice); ustnik (cigarete)

tip of ear ušesna mečica
from tip to toe od glave do pete
on the tips of one's toes po prstih
I have it at the tips of my fingers to imam v mezincu, to dobro znam
I had it on the tip of my tongue imel sem to na jeziku

2. prehodni glagol
okovati, opremiti s konico; priostriti, zašiliti; okrasiti konico; podrezati, podstriči vrhove (vršičke)

a black tipped feather pero s črno konico
to tip with steel okovati (konico) z jeklom

típkati to type, to typewrite

jaz (si) sam tipkam I do my own typing

tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti

tire² [táiə]

1. samostalnik
narečno (pre)utrujenost

2. prehodni glagol
utruditi, utrujati, oslabiti, izčrpati
figurativno dolgočasiti

to tire to death do smrti utruditi
to tire out popolnoma utruditi (izčrpati, zdelati)
neprehodni glagol
utruditi se, onemoči, omagati, opešati
figurativno zamrzeti, naveličati se (of česa)

you must never tire of repeating it nikoli se ne smete naveličati to ponavljati
small print is tiring to the eyes droben tisk utruja (je utrudljiv za) oči

tiro moški spol met, lučaj; strel, streljanje, streljaj; strelišče; tarča; vrv, konopec; prepih; vprega; širina (blaga); figurativno zbadljivka; jašek

tiro al arco streljanje z lokom
tiro con bala strel
tiro al blanco streljanje na tarčo
tiro de combate ostro streljanje
tiro errado zgrešen (prazen) strel
tiro de pichón streljanje na golobe (šport)
campo de tiro strelišče
ejercicio de tiro strelska vaja
a tiro na streljaju
acertar el tiro zadeti, pogodili; svoj cilj doseči
errar (ali marrar) el tiro ne zadeti, zgrešiti, ne pogoditi; zmotiti se
pegarse un tiro pognati si kroglo v glavo
poner el tiro voz zapreči
le va (ali sienta) como un tiro (pop) pristoji mu kot kravi sedlo
la estufa no tiene tiro peč ne vleče
tiros pl Arg naramnice
ni a tiros (fig) za nobeno ceno
acribillado a tiros prerešetan od strelov
matar a tiro ustreliti (do smrti)
muerto a tiros (ali de un tiro) ustreljen
pegarle a uno cuatro tiros ustreliti koga

tísoč (-a)

A) m

1. mille:
od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

B) tísoč numer. inv.

1. mille (pl. mila):
šteti do tisoč contare fino a mille
tisoč ton mille tonnellate
knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
pren. gornjih deset tisoč l'alta società

title¹ [táitl] samostalnik
naslov (knjige itd.); napis; naziv, ime (for za)
častni naslov, titel, titula
pravno pravni naslov, pravna osnova, pravna zahteva, dokaz za pravno zahtevo; priznana pravica (to do, na)
upravičenost; listina (o lastništvu), dokument, pismeno dokazilo; film podnaslov; vsebina čistega zlata, srebra
šport prvenstvo, naslov prvaka

the title of earl grofovski naslov
to bear a title nositi (imeti) naslov
to lose the title šport izgubiti naslov prvaka
to have a title to s.th. imeti pravico (biti upravičen) do česa
what is his title to your gratitude? kakšno pravico ima do vaše hvaležnosti?

tittle [titl] samostalnik
pičica (na i), tilda
figurativno jota, malenkost

every tittle vsaka malenkost (mrvica)
not a tittle of it niti mrvice ne
to a tittle na las točno (natančno), do pičice

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

do tja jusque-là
tja čez par-dessus
tja grede à l'aller, en y allant
tja in nazaj aller et retour

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

tláka zgodovina socage, soccage; statute labour; compulsory labour (ali service); figurativno drudgery

delati tláko zgodovina to do soc(c)age-service; to do compulsory (ali enforced) labour; figurativno to toil, to slave, to drudge

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo

tóčka point; (poročila) item, point, (dnevnega reda) point; (kraj) spot, place; (mesto v knjigi) passage, item; (postavka) point, item; (živilskih kart ipd.) point, coupon

tóčka za tóčko point by point, item by item, in detail
do neke (določene) tóčke to a certain extent
njegova močna (šibka) tóčka his strong (weak) point
bistvene tóčke pravo the merits pl of a case
boleča tóčka (one's) sore point
izhodiščna tóčka starting point, point of departure
mrtva tóčka dead centre, (figurativno) deadlock, standstill
sporna tóčka point at issue
stična tóčka point of contact
kritična, mrtva tóčka (zastoj) deadlock
zmaga po tóčkah winning on points
dotakniti se boleče tóčke to touch a sore spot
doseči tóčko šport to make (ali to score) a point
izgubiti po tóčkah to lose on points
premagati po tóčkah koga to outpoint someone
priti na mrtvo tóčko (figurativno) to reach deadlock, to come to a standstill
spraviti z mrtve tóčke to release from a deadlock

tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

točka za točko point par point
po točkah (šport) aux points
glavna točka point principal (ali essentiel)
kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
izhodiščna točka point de départ
kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
do neke točke jusqu'à un certain point
na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse

tóčka punto m ; (dnevnega reda) asunto m ; (pogodbe) cláusula f , artículo m ; (pogovora, zadeve) cuestión f asunto m ; šp tanto m ; (boks) punto m

točka za točko punto por punto
glavna (kritična, odločilna, občutljiva, sporna, mrtva, triangulacijska) točka punto cardinal (crítico, decisivo, sensible, litigioso, muerto, de triangulación)
najnižja točka el punto más bajo
najvišja točka (višek) el punto culminante
izhodiščna točka punto de partida (ali de salida)
ranljiva, šibka točka el punto débil (ali flaco)
do (neke) določene točke hasta cierto punto
složen v eni točki de acuerdo sobre un punto
ocenjevanje s točkami, po točkah puntuación f
ocenjevati po točkah puntuar
priti do mrtve točke llegar a punto muerto
premagati (zmagati, izgubiti) po točkah derrotar (ganar, perder) por puntos