Franja

Zadetki iskanja

  • smejáti se rire , popularno rigoler

    smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
    glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
    smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
    smejati do solz rire aux larmes
    od srca smejati rire de bon cœur
    brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
    smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
    temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
    temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
    vsi se mu smejejo il est la risée de tous
    kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
  • smis|el1 moški spol (-la …) der Sinn; der Sinngehalt (besede Wortsinn, dobesedni Literalsinn, življenja Lebenssinn, Sinn des Lebens)
    smisel vrtenja matematika der Drehsinn ➞ → smer
    figurativno der Sinn, der Zweck, cele zadeve: der Zweck der Übung
    dajanje smisla die Sinnverleihung
    kriterij smisla das Sinnkriterium
    imeti smisel Sinn haben
    ne imeti smisla keinen Sinn haben, besede, govorjenje ipd.: keinen Sinn ergeben
    ki je izgubil vsak smisel sinnentleert
    ki pači smisel sinnentstellend
    brez vsakega smisla sinnlos
    po smislu sinngemäß
    po smislu soroden sinnverwandt
    zvest po smislu sinngetreu
    sorodnost po smislu die Sinnverwandtschaft
    v tem smislu insoweit, in diesem Sinne
    v ožjem smislu in strengem Sinne
  • smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

    v nekem smísel in a certain sense
    v pravem smíslu besede in the true sense of the word
    v istem smíslu in the same sense
    v polnem smíslu besede in the full sense of the word
    v prenesenem smíslu in the figurative sense
    v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
    v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
    kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
    brez smísla void of sense, senseless
    to je brez smísla this is senseless
    to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
    govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
    to nima nobenega smísla that's no good
    nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
    ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
    on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
    on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
    za to nimam smísla my tastes do not go that way
  • smísel signification ženski spol , sens moški spol ; (besede) acception ženski spol

    brez smisla dépourvu (ali vide) de sens, insensé, absurde, stupide
    v nekem smislu en un sens, dans un sens
    v ožjem smislu dans un sens plus restreint, au sens étroit
    v širšem smislu par extension, au sens large
    v pravem (prenesenem) smislu au sens propre (figuré)
    v polnem smislu besede dans toute la force du terme, dans toute l'acception du mot
    v smislu zakona dans l'esprit de la loi, conformément à la loi
    imeti smisel za humor (za glasbo) avoir le sens de l'humour (de la musique)
    imeti smisel za lepoto (za umetnost) avoir le sentiment du beau (de l'art)
    smisel za red esprit moški spol d'ordre
    smisel življenja sens de la vie
    za to nimam smisla (nagrtjenja) je n'ai pas de goût (ali de penchant) pour cela
    to nima smisla cela n'a pas de sens, cela ne rime à rien, c'est absurde, c'est inutile
    kakšen smisel ima vse to? à quoi tout cela sert-il (ali rime-t-il)?
  • smísel (-sla) m

    1. senso, significato, accezione:
    v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
    delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
    razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

    2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
    izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
    biti brez smisla za humor mancare di humour

    3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
    imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
    razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

    4. v smislu
    a) secondo, conformemente a, in conformità con:
    ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
    b) (v adv. rabi)
    v nekem smislu in un certo senso
    v tem smislu in questo senso

    5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
    brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
    nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi
  • smoke1 [smóuk] samostalnik
    dim, oblak dima; sopara
    figurativno megla, koprena
    domačno cigareta, cigara

    a column of smoke steber dima
    like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
    from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
    the big smoke (vzdevek za) London
    there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
    that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
    to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
    it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
    we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
    to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
    I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
    let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
    to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva
  • snap1 [snæp]

    1. samostalnik
    hlastaj (at po)
    ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
    figurativno zamah, polet, elan, živahnost
    fotografija trenutni posnetek, momentka
    gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
    ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

    in a snap v hipu
    a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
    a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
    to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
    not to care a snap for figurativno požvižgati se na
    the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
    I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

    2. pridevnik
    nagel, nenaden, bliskovit

    snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
    a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
    snap shot strel brez ciljanja

    3. prislov
    s pokom (treskom)

    to go snap počiti, zlomiti se s pokom
    snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor
  • snég snow

    brez snéga snowless
    kosmič snéga snowflake
    snég iz jajc whipped eggs pl
    snég iz stepene smetane whipped cream
    večni snég everlasting (ali perpetual) snow
    meja večnega snéga snow line
    kot snég bel snow-white, white as snow
    kot snég beli lasje snowy hair
    slep od (bleščečega se) snega snowblind
    krplje za snég snowshoes pl
    zametèn od snéga snowbound
    zatrpan s snégom snowed up, snowbound
    pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
    odrezan zaradi snéga snowbound
    biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
    s snégom bogata zima a snowy winter
    toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
    snég pada it snows (ozir. it is snowing)
    snég me je zametel I was snowed in
    vlak je obtičal v snégu the train was snowed under
  • sôba room; arhaično chamber

    sôba za eno osebo single room
    sôba za dve osebi double room
    družabna sôba (salon) drawing room
    sôba za kajenje smoking room
    sôba za oblačenje dressing room
    otroška sôba nursery
    spalna sôba bedroom
    sôba za knjige library
    sôba za goste guest room, spare room
    dnevna sôba living roam, sitting room
    študijska sôba study
    sôba jedilnica dining room
    šolska sôba (učilnica) schoolroom
    učiteljska sôba staff room
    sprejemna sôba drawing room, reception room, parlour
    sôba spalnica (v zavodih itd.) dormitory
    sosedna sôba adjoining room
    podstrešna, mansardna sôba attic, garret
    sôba za služinčad servants' room
    sôba v zidu (brez okna) alcove
    sôba v bolnišnici ward
    majhna sôba little room, closet
    prazna sôba vacant room
    opremljena sôba furnished room, apartment
    stanovanje z dvema sôbma a two-roomed flat
    vrsta, niz sôb suite of rooms
    sôba s pogledom na ulico (na dvorišče) front room (back room)
    sôba gleda, ima pogled na vrt the room overlooks the garden
    najeti sôbo to rent a room
    oddati sôbo to let a room
    odda se sôba room to let
    oddajamo sôbe rooms to let
    deliti sôbo s (kom) (pogovorno) to room with
    pospraviti, urediti sôbo to do one's room
    ostati v sôbi, ne iti iz sôbe to keep to one's room
    bolniška sôba sick room
  • sober1 [sóubə] pridevnik
    trezen, ne pijan, iztreznjen; zmeren, spodoben, razumen, pameten, zdrave pameti; miren, umirjen, uravnovešen, nepretiran, hladnokrven, oprezen; resen, slovesen; razsoden; gol (o dejstvu); hladen, miren, nekričeč (o barvah); preprost, temen (o obleki)

    as sober as a judge popolnoma trezen
    in sober earnest čisto resno, brez šale
    sober understanding zdrava pamet
    to appeal from Philip drunk to Philip sober opozoriti koga, da je njegovo trenutno mnenje pogojeno od razpoloženja
  • sobrius 3, adv. (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

    1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

    2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

    3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.
  • sočútje sympathie ženski spol , compassion ženski spol , commisération ženski spol

    brez sočutja indifférent, apathique, froid
  • sod1 [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
    figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
    sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
    … soda [Faß] Fass-
    (dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
    na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
    skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
    obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
    okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
    vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
    imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
    to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
  • sód (-a) m

    1. botte; barile; fusto; tino:
    stolitrski sod botte da cento litri
    sod vina botte di vino
    hrastov sod botte di rovere
    pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
    točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
    biti debel kot sod essere grasso come un barile

    2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
    polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
    sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
    imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
    zažveplati sod solforare la botte
    usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
    pren. sod brez dna pozzo senza fondo
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • sód1 (posoda) (velik) tonel m , (srednji) barrica f , cuba f , bocoy m , (majhen) barril m

    pivo iz soda cerveza f de barril
    napolniti (v) sode entonelar, embarrilar
    sod brez dna tonel sin fondo
    debel kot sod gordo como una cuba
    vino diši po sodu el vino huele a tonel
    izbiti sodu dno (fig) colmar la medida
    to izbije sodu dno! fam ¡esto ya pasa de castaño oscuro!
    sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán
  • sodník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
    sodnik za prekrške pretore
    sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
    sodnik porotnik giudice popolare
    sodnik prisednik giudice a latere
    sodnik za ločitve divorzista

    2. šport. arbitro; giudice di gara:
    glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
    stranski sodnik segnalinee
    točkovni sodnik giudice di gara

    3. pren. giudice:
    čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
    brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
    jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
    mirovni sodnik giudice di pace
    preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
    sodnik poročevalec giudice relatore
    nebeški, večni sodnik il supremo giudice
    hist. mestni sodnik magistrato
  • sodobni flamenko stalna zveza
    1. ples (ples) ▸ modern flamenco
    Velja za eno najboljših plesalk sodobnega flamenka doma in po svetu. ▸ A modern flamenco egyik legjobb táncosa hazájában és a világon is.
    V sodobnem flamenku so dovoljena tudi oprijeta krila z volančki ali brez, s pikami ali brez, ali pa kar hlače. ▸ A modern flamencóban megengedett a testhezálló szoknya, fodrokkal vagy anélkül, pettyesen vagy simán, de akár a nadrágviselet is.

    2. (glasba) ▸ kortárs flamenco
    Utemeljitelj sodobnega flamenka je to glasbeno zvrst obogatil z novimi ritmi in tehnikami. ▸ A kortárs flamenco alapítója új ritmusokkal és technikákkal gazdagította ezt a zenei műfajt.
    Omeniti velja tudi nastop izjemne Ane Morales, ki meša elektronsko glasbo s sodobnim flamenkom. ▸ Említést érdemel a nagyszerű Ana Morales fellépése is, aki az elektronikus zenét ötvözi a kortárs flamencóval.
  • soglásje (-a) n

    1. accordo; consenso, acconsentimento, assenso:
    v popolnem soglasju di comune accordo

    2. assenso, benestare, beneplacito:
    mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez soglasja staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso, il benestare dei genitori

    3. armonia, concordia
  • sok1 [ó] moški spol (-a, -a, -ovi) der Saft, sadni: Obstsaft, gosti sadni: Obstdicksaft; (bezgov Holundersaft, češnjev Kirschsaft, gosti Dicksaft, grozdni Traubensaft, jabolčni Apfelsaft, korenjev Möhrensaft, kumarični Gurkensaft, limonov Zitronensaft, malinov Himbeersaft, paradižnikov Tomatensaft, pomarančev Orangensaft, redkvin Rettichsaft, ribezov Johannisbeersaft, zelenjavni Gemüsesaft)
    centrifuga za sok der Entsafter
    delati/iztiskati sok saften, (Obst, Gemüse) entsaften
    brez soka saftlos (tudi figurativno), samo figurativno marklos
    dieta s sokovi die Saftkur
    dietni dan s sokovi der Safttag
  • sók juice; (rastline) sap; (pečenke) gravy, dripping; (sladek) syrup

    brez sóka juiceless, sapless
    prebavni sókovi the digestive juices pl
    telesni sókovi (the four) humours (ZDA humors) pl
    želodčni sók gastric juice
    oranžni sók orange juice, (oranžada) orangeade
    priprava za odvzem sóka juice extractor, ZDA juicer
    izžeti sók iz limone to squeeze the juice out of a lemon