Franja

ir-ruō (in-ruō) -ere -ruī (-ruitūrus)

I. dreti v kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati), (za)dreviti se proti komu, zagnati (zaganjati) se v koga, iti, planiti na(d) koga, bukniti nad koga, navaliti na koga, napasti (napadati) ga; abs.: inruimus ferro V. z mečem v roki, si tu repente inruisses Ci., quam mox irruimus? Ter.; refl.: vide, ne ille huc prorsus se irruat Ter.; z določilom kraja: omni impetu furoris in eum civem inruit Ci., vi in tectum inruunt Ci., in Casinam Pl., in aedes Ter., in aciem hostium L.; z dat.: flammis Cl., convivio Aug., Sodomis Aug. (o sovražniku); z acc.: proximos agros Front., Rhodopen, Alpes Cl.; pren.: aequabiliter in rem publ., in privatos inruebat Ci., quod in telum non inruit (Milo)? Ci., in odium populi i. Ci. kakor slep dreti v … , na vso moč nakopati si, ne quo inruas Ci. da ne „naletiš“, in alienum locum i. (naspr. immigrasse in suum locum) Ci. ali in alienas possessiones i. Ci. vriniti (vrivati) se, irruat in miseros cognata potentia cives Cl. —

II. trans.

1. narediti, da kaj prodre (prodira), vzbuditi (vzbujati): inibi inruunt cachinnos ioca dicta risantes Lucr. ap. Non.

2. podreti: irruiturum domum maiorem minoremque testatur Hier.

isánjati ìsānjām izsanjati, v sanjah ustvariti: dan vjenčanja je prošao kao isanjana kometa

ischeletrire

A) v. tr. (pres. ischeletrisco)

1. spremeniti v okostnjak

2. pren. oslabiti, izčrpati

B) ➞ ischeletrire, ischeletrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ischeletrisco)

1. spremeniti se v okostnjak

2. oslabeti; ogoliti se:
gli alberi si sono ischeletriti drevju je odpadlo listje

ischias -adis, acc. -ada, f (gr. ἰσχιάς)

1. bolečina (trganje) v kolkih: Plin.

2. meton. bot. beli glog, rastlina, ki se uporablja zoper bolečine v kolkih, sicer imenovana leucacantha: Plin.

ishlápiti -ī, aor. ishlápih ȉshlāpī
1. izhlapeti: nemoj da ti vino ishlapi; naravno da uz ovoliku vrućinu ishlapi sva vlaga
2. izpuhteti: bojao se da ne bi ishlapio koji slasni proizvod starinske kuhinje
3. izgubiti duh, okus: ishlapio je konjak
4. počasi, neopazno izginiti: sve one ljage sasvim su već bile ishlapile
5. v starosti s pametjo opešati, postati senilen: taj moj majstor je ostario, pa već dosta ishlapio

isìtniti ìsitnīm
1. zdrobiti: isitniti jelo zubima, motičicom zemlju
2. nasekljati: isitniti drva
3. zamenjati v drobiž: isitniti novac

iskarikírati -rìkīrām prikazati v karikaturi, karikirati

iskòbiti ìskobīm
I.
1. priklicati nesrečo: bojim se da mi maćeha ne iskobi sestrića
2. pahniti v nesrečo, uničiti: to će nas iskobiti
II. iskobiti se priti v nesrečo: ja natočim dvije kupice rakije, on obje osuši, a ja njemu druge dvije da se ne iskobim

ìskoni prisl. v začetku, prim. tudi iskon

iskŕmiti ìskr̄mīm obrniti ladjo po vetru, v drugo smer: iskrmiti ladu, brod, čamac

iskrmljívati iskr̀mljujēm obračati ladjo po vetru, v drugo smer

ìskušati -ām
1. izkusiti, preizkusiti: iskušati konja; on hoće mene da iskuša na čijoj sam strani
2. zapeljati v skušnjavo: pazi, Lolo, kad od mene podeš da te kakva šuša ne iskuša

iskušènica ž novica v samostanu, preizkušenka

iskušènīk -íka m novic v samostanu, preizkušenec

islahàna ž (t. yslahane, ar.) zastar. dom, internat za vajence v obrti v turških časih

isohyet [aisəháiət] samostalnik
črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako množino dežja v določenem času

Isolationshaft, die, zapor/pripor v samici

Isolierhaft, die, zapor/pripor v samici

isonomy [aisɔ́nəmi] samostalnik
enakost v političnih pravicah

isotrope [áisoutroup] samostalnik
telo, v katerem se svetloba, toplota in elektrika širijo v vse smeri hkrati