Franja

dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti

dissipō, st.lat. dissupō, -āre -āvī -ātum (dis in *sipāre, *supāre [supat: iacit, unde dissipat: disicit, et obstipat: obicit, et insipat (?), hoc est inicit P. F.]; prim. gr. σκίμπτω mečem, lat. obsipāre, insipere, sl. sipati, razsipati)

1. razmeta(va)ti, raztres(a)ti, raztros(i)ti, razdeliti (razdeljevati): Col., aliud alio Ci., quam (Medeam) praedicant in fuga fratris sui membra … dissipavisse Ci., dissipati liberi Ci. po svetu raztepeni, dispersi ac dissipati discedunt C., d. scintillas ignis, ardoris semina Lucr., ossa Quirini H., ossa Sil., aër dissipat humorem Vitr.; nunc in mille curias contionesque … dispersam et dissipatam esse rem publicam L. razdeljena.

2. occ.
a) na silo razkropiti, razpršiti, razgnati, razpoditi, α) voj.: hostes Ci. ep., dissipatis ac perterritis hostibus C., Carnutes … dissipantur in finitimas civitates Hirt., in fugam dissipati sunt L., d. phalangem L., ordines L., Front., ceteros Cu., ut dissipatos tota acie currus vagari … vidit Cu., d. classem Lentulus in Ci. ep., Fl., copias, praesidia Fl., aciem Sil.; enalaga: dissipata fuga, dissipatus cursus L. β) v nevojaškem pomenu: d. concursum impiorum Ci.; pesn.: sicut aper … dissipat ore canes O., ille (aper) … obliquo latrantes (canes) dissipat ictu O.; od tod (kakor merjasec razgnati =) odsekati, razsekati: partem capitis galeaeque ferinae dissipat Val. Fl., galeae nexūs ac vincula dissipat imae Val. Max., male defensum fragili conpage cerebrum dissipat Lucr.
b) α) medic. razkrojiti (razkrajati), razbliniti (razblinjati): humorem Cels. β) med. dissipari (o vodi) razdeliti se (v potoke): late Varr., aqua rivis dissipatur Vetus oraculum ap. L.; tudi refl.: cibus se dissupat Lucr.
c) (govorice idr.) raztresti, raztrositi, raznesti (raznašati): famam, maledictum, sermonem Ci., extractus rumoribus falsis, quos conspirati … de industria dissiparant Suet., rumor dissipatus, destinasse victorem Vitellium permutare hiberna legionum Suet.
č) razsipati = raztepsti (raztepati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: patrimonium Crassus ap. Ci., rem familiarem Ci. ep., fortunas, a maioribus possessiones relictas Ci., pecunia publica dissipata Ci., d. reliquias rei publicae Ci. zadnje državne moči porabiti, avitas opes per luxum T. z razkošnostjo potratiti.

3. pren.
a) širiti, razširiti (razširjati); raztres(a)ti: ignis totis se passim castris dissipavit L., dissipatum passim bellum L., piceum per ossa venenum d. O.; qui dissipatos homines congregavit Ci. raztresene = nedružabne, omnia fere, quae sunt conclusa nunc artibus, dispersa et dissipata quondam fuerunt Ci.
b) razdejati, razbi(ja)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati): statuam Ci., cuncta disturbare ac dissipare Ci. (o ognju), d. tecta L., turres quadratas Vitr.; homo fractus et paene dissipatus Ci.; dissipat Euhius curas edacīs H. prežene, magister dissipat amplexūs Stat. na silo prekine. — Od tod adj. pt. pf. dissipātus 3 raztresen, nezvezan, ne dobro (ne prav) strnjen: oratio Ci., facilius est apta dissolvere quam dissipata conectere Ci.; pren. (o govorniku): in instruendo dissipatus Ci. v čigar govoru se pogreša stik med posameznimi deli.

Opomba: V tmezi: disiectis disque supatis (= disiectis dissupatisque) Lucr.

dissociābilis -e (dissociāre)

1. pass. nezdružljiv: res olim dissociabiles, principatus ac libertas T., corpus Cl.

2. pesn. (act.) razdružujoč, ločeč: nequiquam deus abscidit … Oceano dissociabili (abl. instrumenti) terras H. (po drugih je Oceano dissociabili abl. separativus = od neprijaznega oceana).

dissociō -āre -āvī -ātum

1. razdružiti (razdruževati), razcepiti (razcepljati), ločiti, osamiti: barbarorum copias T.; pesn. (o prostorski ločitvi): quod queat artas dissociare intus partīs Lucr., ni (montes) dissocientur opacā valle H., dissociata locis concordi pace ligavit O., spatium (sc. inter Italiam et Siciliam), quod dissociat consortia terrae Sil., Pentapolis a Libya dissociata Amm.; klas. le pren.: murum dissimilitudo dissociat amicitias Ci., homines antea dissociatos … sermonis vinculo colligavit Ci. ki so prej živeli nedružabno, d. disertos a doctis Ci. ločiti, razločevati, causam suam T. svojo zadevo ločiti od zadeve drugih = odstopiti od zveze, d. regale matrimonium Amm. razvezati.

2. pren. ločiti = odtujiti (odtujevati) koga od koga (koga komu), razdvojiti (razdvajati): dissociatis animis civium N., d. legionem a legione T., populum armis civilibus Front.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

dissuader [disɥade] verbe transitif odsvetovati (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odvrniti (koga od česa)

je l'ai déconseillé de ce voyage odvrnil sem ga od tega potovanja
dissuadez-le d'entreprendre ce travai! pregovorite ga, naj se ne loti tega dela
dissuader l'ennemi odvrniti sovražnika od napada

dissuadere^* v. tr. (pres. dissuado) odsvetovati:
dissuadere qcn. da qcs. odvrniti, odvračati koga od česa

dissuasion [-sɥazjɔ̃] féminin odvračanje, odvrnitev; odsvetovanje

forces féminin pluriel de dissuasion (militaire) vojaške sile, ki sovražnika odvrnejo od napada, mu preprečijo napad

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja

distacco m (pl. -chi)

1. razdvajanje; ločevanje, ločitev (tudi pren.):
il distacco dalle persone care ločitev od dragih

2. pren. neprizadetost, ravnodušnost, indiferentnost; hladnost:
parlava della sventura con cinico distacco govoril je o nesreči s cinično neprizadetostjo
trattare qcn. con distacco ravnati s kom hladno

3. šport prednost:
ha vinto con un distacco di tre minuti zmagal je s prednostjo treh minut

4. aero (decollo) vzlet

distanca samostalnik
1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, távKrajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.

2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolságZares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.

3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distanciaPo daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.Novinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.Sam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.Na dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.

4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolságV vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között.

distánca distance

distánca med obema hišama the distance between the two houses
držati distánco to keep one's distance
držati distánco od koga to keep someone at a distance

distance¹ [dístəns] samostalnik
daljava, razdalja (from)
oddaljenost, razmik; interval, obdobje; nepodobnost
figurativno opreznost, zadržanost, hladnokrvnost

to keep one's distance ne se vsiljevati
to keep s.o. at a distance ne želeti si stikov s kom
I know my distance vem, koliko si smem dovoliti
from a distance od daleč
in the distance v ozadju
a good distance off precej daleč
within driving distance z avtom dosegljiv
within easy distance nedaleč

distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

à distance iz oddaljenosti, od daleč
à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
c'est à peu de distance to ni daleč
à quelques années de distance po nekaj letih
à distances égales v enakih razdaljah
de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
distance focale (optique) goriščna razdalja
distance parcourue prevožena, preletena razdalja
distance de tir strelna razdalja
appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe

distancer [distɑ̃se] verbe transitif, sport prehiteti, pustiti za seboj; prekositi, prekašati; sport diskvalificirati (un coureur, un cheval tekača, konja); postaviti, napraviti razdaljo med, oddaljiti, odmakniti

cet élève distance ses camarades ta učenec prekaša svoje tovariše
ce coureur distancera largement les autres concurrents ta tekač bo pustil druge tekmovalce precéj za seboj
se distancer de quelqu'un držati se v razdalji, distancirari se od koga, ne mu iti blizu
se laisser distancer (par un concurrent) pustiti se prehiteti (od sotekmeca, konkurenta)

distancira|ti se (-m se)
distancira se od Abstand nehmen von, sich abgrenzen gegen; abrücken von

distanza f

1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

2. mat. dolžina, razdalja

3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

5. pren. razlika

distanziomētrico agg. (m pl. -ci) daljinomerski:
pannello distanziometrico železn. prometni znak, ki označuje razdaljo od prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini

distar oddaljen biti; različen biti

el pueblo dista dos horas de camino kraj je oddaljen dve uri hoda
disto mucho de aprobarlo daleč sem od tega, da bi to odobraval

distare v. intr. (pres. disto)

1. biti oddaljen:
la fermata dista pochi metri da casa mia postajališče je oddaljeno nekaj metrov od doma

2. pren. razlikovati se:
opinioni che distano različna mnenja, nasprotujoča si mnenja