Franja

frapporre^*

A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
frapporre ostacoli ovirati
frapporre indugi mečkati, zavlačevati

B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev

frase f

1. stavek, izraz; fraza:
una frase breve ma significativa kratek, a pomenljiv stavek
frasi di cerimonia vljudnostne fraze
sono solo frasi to so same fraze
frase fatta prazna fraza, puhlica
usare frasi scelte uporabljati izbrane izraze
non trovare la frase giusta ne najti pravega izraza

2. glasba fraza

fraus, fraudis, gen. pl. fraudium in poklas. fraudum, f (prim. lat. frūstrā, frūstrāre)

1. prevara, premama, ukana, sleparstvo, zvijača, lokavost, goljufija: fraus odio digna maiore Ci., aut vi aut fraude Ci., T. Roscius socios omni (z vsakovrstno) fraude fefellit Ci., omnes eius fraudes atque fallaciae Ci., qui fons est fraudium Ci., adductus est in iudicium Polemocrates de fraude a Dione Ci., zaradi sleparstva, per summam fraudem Ci., sine fraude C., L. pošteno, odkrito, fraude perspectā C., fraude ac dolo aggredi L., fraude mala H. zvito, po tatinsko, fraudem facere legi Pl., L. ali fraudem facere contra legem L. ali adhibere fraudem legi Gell. zakon kršiti, lokavo se mu izogniti, tako tudi fraudem facere senatūs consulto Ci. ep.; v pass. fraus legi fit Dig. S subjektnim gen.: pertuli fraudem invidorum Ci., fraude ac dolo Hannibalis L. po prevari in zvijači; pren.: fraude loci et noctis V., caeli sereni fraude deceptus V. po varljivi vedrini, non hostium, sed locorum fraude Cu., fraude locorum prior T. močnejši (silnejši) od nas zaradi varljivih tal, montium fraude Fl.; z objektnim gen.: cum omnis ab iis fraus … adulescentium nasceretur Ci., cum fraudem legis ostendero Ci. da se je izognil zakonu, fr. concordiae Iust., si quid in fraudem creditorum factum sit Dig. v prevaro upnikov, da bi bili upniki prevarani.

2. occ. prevara samega sebe, pomota, zmota: is me in hanc illexit fraudem Pl., imperitos in fraudem illicis Ter., pellicere in fraudem Lucr., quae iacere in fraudem possent Lucr., in eam fraudem videtur mihi divinitus incidisse Ci., in fraudem delabi, in fraudem deduci Ci., quis deus te in fraudem egit? Ci., haec te opinio falsa in istam fraudem impulit Ci., sua quemque fraus maxime vexat Ci.

3. meton. (po sleparstvu prizadeta) škoda, okvara, izguba: id mihi fraudem tulit Ci., ne ea res Verri fraudi esse posset Ci. da bi mu to ne moglo škodovati, da bi mu to ne moglo biti v škodo, ne fraudi sit VII viris, quod … Ci., senatus diem statuit, ante quam liceret sine fraude discedere S., nodo coërces viperino sine fraude crines H. ne da bi jim škodila … , quod sine fraude mea populique Rom. fiat L. brez moje škode in škode rim. naroda, ut qui transisset, sine fraude esset L. da bi ostal nekaznovan, fraus et ipsa noxa dicitur et quasi poenae quaedam praeparatio Dig.

4. metaf. hudodelstvo, zločin, pregrešek, pregrešitev, pregreha: si Rabirius fraudem capitalem admisit Ci., fraudes inexpiabiles concipere Ci., fraudem suscipere Ci., scelus fraudemque nocentis dicendo subicere odio civium Ci., qui capitalem fraudem ausi (po drugih frausi) in vinculis essent L. fraudem committere H.

5. meton. slepar, goljuf: fur, fugitive, fraus populi! Pl., gerro, iners, fraus … Ter.

6. pooseb. Fraus Prevara, boginja prevare: Ci., M.

Opomba: Stlat. skrč. obl. frūs, od tod frūdī = fraudī Lucr., frūdēs = fraudēs Naev. fr.

frausus 3 (fraus) tisti, ki je zagrešil, zagrešivši: metuo, ne quam fraudem frausus sit Pl. da je zagrešil …

frayer [frɛje] verbe transitif (o)drgniti; utreti, utirati; verbe intransitif občevati (avec quelqu'un s kom); drstiti se

frayer le chemin, la voie à quelqu'un komu pot utreti
se frayer un passage, une route, un chemin (à travers, parmi la foule) utreti si pot (skozi množico)
route féminin peu frayée malo frekventirana cesta
nous frayons peu avec les voisins imamo malo stikov s sosedi
la perche ne fraie qu'à l'âge de trois ans ostriž se drsti šele pri starosti treh let

fráza locution ženski spol , expression ženski spol , phrase ženski spol , tour moški spol , tournure ženski spol , formule ženski spol

to so le prazne fraze ce ne sont que des phrases (ali des mots, des paroles (vides))

freddare

A) v. tr. (pres. freddo)

1. hladiti:
freddare la minestra hladiti juho
freddare l'entusiasmo pren. ohladiti navdušenje

2. ubiti

B) ➞ freddarsi v. rifl. (pres. mi freddo) ohladiti se:
non lasciar freddarsi l'occasione pren. ne izpustiti priložnosti

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

fregado moški spol pomivanje, izplakovanje; ribanje; Mehika lopovski; Argentina vsiljiv

no me metas en este fregado ne vlači me v to umazano zadevo

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

frein [frɛ̃] masculin zavora; žvala, uzda, brzda

freins avant, arrière sprednje, zadnje zavore
frein de secours zasilna zavora
frein hydraulique, à huile hidravlična, oljna zavora
frein à main, au pied, à air ročna, nožna, zračna zavora
sans frein nebrzdan
donner un coup de frein, serrer les freins zavirati, pritisniti na zavore
mettre un frein à brzdati, krotiti
ronger son frein (figuré) požreti svojo jezo, ne pokazati svoje nepotrpežljivosti, nestrpnosti

freír* cvreti, peči, pražiti; mučiti

freír con (en) aceite v olju cvreti
vete a freír espárragos pojdi k vragu!
me trae frito con sus necedades ne morem prenašati njegovih neumnosti
¡estoy frito! pošteno sem nasedel!
freírse de calor kuhati se od vročine
freírsela a alg. komu jo zagosti
al freír será el reír, y al pagar será el llorar kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

Fremdverschulden, das, Recht tuja krivda; durch Fremdverschulden ne po lastni krivdi

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

frenare

A) v. tr. (pres. freno) zavirati, brzdati:
frenare la bicicletta zavirati kolo
frenare il cavallo pritegniti konja; zategniti konju uzdo
frenare l'impazienza brzdati neučakanost
frenare la lingua krotiti jezik

B) ➞ frenarsi v. rifl. (pres. mi freno) krotiti se, brzdati se:
non riuscire a frenarsi ne se znati brzdati

frēnō -āre -āvī -ātum (frēnum)

1. uzdo natakniti, obuzdati, obrzdati: frenati equi Hirt., V., equi frenatum os H., frenare colla draconum, Medeae dracones, ora (cervi) capistris O., frenato delphine O., frenato pisce Tib.; sinekdoha: equites frenati L. ali acies (konjeništvo) frenata Sil. na obuzdanih konjih.

2. metaf. na uzdi imeti =
a) vladati: iustitiā gentīs fr. superbas V., Haemoniam Val. Fl., orbem moribus Cl.
b) obrzdati, (u)strahovati, (u)krotiti: eius (Clodii) furores, quos nullis iam legibus, nullis iudiciis frenare poteramus Ci., voluptates suā temperantiā frenavit ac domuit L., ne quis timore frenari eos dicere possit, quominus … L., Aeolus … luctantīs ventos … vinclis et carcere frenat V., hiems glacie cursūs frenat aquarum V., fr. impetum scribendi Ph., regina, frena temet et siste impetum Sen. tr., fr. dolores corde, spes avidas Sil., subito ni turbine Poenus agmina frenasset Sil., frenata tot malis lingua Plin. iun.

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

fresca ženski spol (jutranji, večerni) hlad; figurativno surov izraz, nesramnost

salir con la fresca zgodaj zjutraj iti ven
ser capaz de decir (ali de plantar) una fresca al lucero del alba pred nikomer ne imeti respekta
soltar una fresca (cuatro frescas) surovo koga nagovoriti, surovo odgovoriti, predrzno govoriti
tomar la fresca uživati svež zrak

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...