Franja

nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
noter! avanti!

2.
noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a

notion [nɔsjɔ̃] féminin pojem, (po)znanje

notions (premières) osnovni pojmi
n'avoir que des notions de physique imeti le osnovne pojme fizike

notionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif pojmoven

nôtre [notr] pronom naš

votre plan n'est pas toujours le nôtre vaš načrt ni vedno naš

nourriture [-ritür] féminin hrana, jed; prehrana; vzdrževanje (ognja); technique gorivo; krma; figuré duševna hrana; dojenje, hranjenje

avoir le logement et la nourriture imeti (brezplačno) stanovanje in hrano

nouveau (nouvel), nouvelle [nuvo, vɛI] adjectif nov; drug; neizkušen; tuj; mlad, svež; masculin novinec; novost

à nouveau znova; commerce na nov račun
de nouveau znova, zopet
cidre masculin nouveau novi (letošnji) jabolčnik
habit masculin nouveau obleka po novi modi
nouvel habit nova (druga) obleka
ère féminin nouvelle nova doba
de nouvelle date novejšega datuma, novejši
pour une nouvelle période de 3 mois za nadaljnje 3 mesece
au nouvel an na novoletni dan
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
être nouveau dans quelque chose biti novinec, začetnik v čem
homme nouveau nov mož
nouvel homme drug človek
les nouveaux mariés masculin pluriel novoporočenca
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
nouveau venu masculin novoprišlec
docteurs nouveaux učitelji novih (krivih) naukov
nouveaux docteurs novopečeni doktorji
du nouveau nekaj novega
voilà du nouveau! to je pa čudno!
qu'y a-t-il de nouveau? kaj je novega?

nòv nouveau, neuf, moderne , (nedaven) récent , (svež) frais

nova beseda, nov izraz mot moški spol nouveau, néologisme moški spol
nova hiša (ženska obleka) maison ženski spol (robe ženski spol) neuve
nov krompir pommes ženski spol množine de terre nouvelles
novo leto jour moški spol de l'an, nouvel an
želeti komu srečno novo leto souhaiter à quelqu'un la bonne année
Novi svet (Amerika) le Nouveau Monde
novi testament le Nouveau Testament
najnovejša moda la dernière mode, le dernier cri
nove vesti nouvelles fraîches
najnovejše vesti dernières nouvelles, dernière heure
kaj je novega? qu'y a-t-il de nouveau?, quoi de nouveau (ali de neuf)?
čisto novo tout neuf, familiarno flambant neuf
na novo obdelan remanié, refondu

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

novembre [-vɑ̃br] masculin november

le trois novembre 3. november

novogŕški grec moderne

novogrški jezik le grec moderne

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

noyer² [nwaje] verbe transitif utopiti, potopiti; preplaviti, politi, premočiti; (preveč, zelo) razredčiti (pijačo, jed); obsuti (de z)

se noyer utoniti, utopiti se; čisto se predati; izgubiti se, zbegati se
se noyer dans des détails izgubljati se v podrobnostih
se noyer dans les larmes, dans le sang preliti veliko solza, veliko krvi
se noyer dans un verre d'eau takoj glavo izgubiti, že pri majhni težavi ne uspeti

nōzze f pl.

1. poroka:
dono, regalo di nozze poročno darilo
nozze d'argento, d'oro, di diamante srebrna, zlata, diamantna poroka
viaggio di nozze poročno potovanje, medeni tedni
andare a nozze poročiti se; pren. pripraviti se na kaj zelo zaželenega

2. poroka, svatba:
abito da nozze poročna obleka
torta di nozze poročna torta
fare le nozze coi funghi, coi fichi secchi šalj. varčevati na nepravem mestu

3. zakon

4. relig.
nozze con Gesù redovna zaobljuba

5. biol. oprašitev (rastlin):
nozze palesi, segrete opazna, skrivna oprašitev

nòž couteau moški spol

kuhinjski (namizni, lovski) nož couteau de cuisine (de table, de chasse)
kirurški nož bistouri moški spol
secirni nož scalpel moški spol
nož za papir coupe-papier moški spol
nož za sir couteau à fromage
žepni nož couteau de poche, canif moški spol
nastaviti komu nož na grlo, vrat mettre le couteau sur (ali sous) la gorge à (ali de) quelqu'un
zabosti koga z nožem donner (ali porter) un coup de couteau à quelqu'un

nūbilus 3 (nūbes)

1. oblačen, temačen (naspr. serenus): annus Tib., dies Cels., Plin. iun., caelum Cels., Plin., Aur., Aug., caligo Ap.; subst. nūbilum -ī, n oblak, oblačno nebo, oblačno (mračno, mežavo) vreme: Sen. rh., Plin. iun., Suet., involuti nubilo dies Sen. ph., nubilo (abl.) Sen. ph., Plin. ob oblačnem vremenu, quasi per nubilum recognosco quid istic? Fl. v polmraku = le napol; pl. nūbila -ōrum, n oblaki, oblačje, deževno ali mokro oblačje: Lucr., Tib., Plin., Plin. iun., Sil., Stat., Cl., caput inter nubila condit V., densa inter nubila telum contorsit V., ut obscuro deterget nubila caelo saepe Notus H., ambustaque nubila fumant O.

2. occ.
a) mračen, tem(ač)en: Styx, antra O., via declivis funestā nubila taxo O.; metaf.: visus n. Cael.
b) temen = temnobarven: color Plin.
c) oblakonosen, oblake prinašajoč: auster O., Pr., aquilo Plin., Orion Cl.

3. metaf.
a) mračen, žalosten: (sc. Ceres) toto nubila vultu ante Iovem … stetit O., fronte Selium nubilā vides Mart., nec tristitiam nec nubilum vultum in bonis ducere Macr.; subst. nūbilum -ī, n temen oblak žalosti: oculi tristitiā quoddam nubilum ducunt Q. žalost nekako pooblači (omrači) oči, sol etiam humani nubila animi serenat Plin., frigida damnatae produxit nubila menti Stat.
b) čemeren, nejevoljen, ozlovóljen, jezen: mens Pl., hāc nubilus irā Stat.; subst. nūbilum -ī, n duševno omračênje, duševna omračênost, omračitev uma: repentino mentis nubilo obtorpescunt Ap.
c) nenaklonjen, neprijazen: nubila nascenti … mihi Parca fuit O.
d) neugoden, nesrečen, hud: nubila sunt subitis tempora nostra malis O., tempora si fuerint nubila, solus eris O., nubilo adulescentiae contemptu perfusus Val. Max. mrak zaničevanja.

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

nújen urgent; pressing; necessary, requisite (za for); exigent; indispensable; essential; vital

nújni posli pressing business
nújna, silna potreba pressing need, stringent necessity
nújna zadeva a matter of urgency, an urgent matter
za življenje nújne stvari necessities pl of life
napraviti le najnujnejša popravila to do only the most urgent repairs
skrajno nújen of the utmost urgency

nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
c'est un homme nul (on) je prava ničla
nulle part nikjer
nul et non avenu (juridique) neveljaven
testament masculin nul neveljavna oporoka
élève nul nesposoben dijak
être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
faire match nul (sport) igrati neodločeno
déclarer nul proglasiti za neveljavno
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

num (iz *nŭm ali *nun; prim. skr. nú, gr. νύ, νύν, νῦν, lat. nunc = got. nu)

I. časovni adv. zdaj, sedaj, ohranjen v (večinoma pesn.) adv. etiamnum še zdaj. —

II. vprašalnica

1. v neodvisnih vprašalnih stavkih, na katere se pričakuje nikalen odgovor = mar, ali mar, ali res, ali pač (v iron. vprašanjih tudi samo pač), pa ne da (bi), pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne: num negare audes? Ci., num barbarorum Romulus rex fuit? Ci.; tudi v odvisnem govoru: quod si veteris contumeliae oblivisci vellet, num etiam recentium iniuriarum memoriam deponere posse? C.; pri Kom. v zvezi z nam = pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne, pa ne da (bi): numnam illa, quaeso, parturit? Ter., num illa me nam sequitur? Pl.; v povezavi z vprašalnico ne: deum ipsum numne vidistis? Ci.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quid, quandō idr.: numquem tribunum servi pulsaverunt? Ci., numquid horum dicere audes? Ci., numquid duas habetis patrias? Ci. (v tem stavku je quid le znamenje vprašanja, ne pomeni nič posebnega in ga torej ne slovenimo) pa menda ja nimate … ?, pa vendar nimate … ?, numquid vis? Pl., H. (poslovilno reklo odhajajočemu) = ali želiš sicer še kaj?, num quidnam novi? Ci.; num non = nonne: num non vis obviam hisce ire? Pl.

2. v odvisnih vprašalnih stavkih (ne meri vselej na nikalen odgovor in se nav. ne razlikuje od vprašalnice ne) = ali (res)? mar (res)?: Lacedaemonii Philippo minitante … se omnia … prohibiturum, quaesiverunt, num se esset etiam mori prohibiturus Ci. ali hoče morda celo … ; toda popolnoma splošno: quaesivi ex eo, num in senatum esset venturus Ci., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N., iusserunt speculari, num sollicitati animi ab rege essent L.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quando idr.: interrogantur, numquo crimine sint accusati Ci., exsistit autem … quaedam quaestio … numquando (po drugih num quando) amici novi … veteribus sint anteponendi Ci.