Franja

lómen réfrangible, de réfraction; cassant, fragile

lomni kot angle moški spol de réfraction
lomna ploskev (surface ženski spol de) cassure ženski spol, surface de rupture, (kir.) surface de la fracture

lómen (-mna -o) adj.

1. di rifrazione:
lomni kot, žarek angolo, raggio di rifrazione

2. di faglia

Longiniānus -ī, m Longiniján, s celim imenom Flav. Macrobius Longinianus, comes sacrarum largitionum l. 399 po Kr.; kot mestni prefekt (praefectus urbi Romae) je v letih 401—402 po Kr. ponovno postavil rim. obzidje in vrata, l. 406 po Kr. praefectus praetorio Italiae, Stilihonov prijatelj: Symm.

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

longus¹ 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)

I. prostorsko

1. dolg, daljen (naspr. brevis)
a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).

2. occ.
a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko. —

II. časovno

1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).

2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod

A. adv.

I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)

1. o prostoru
a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.

2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.

3.
a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q. —

II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr. —

B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat.

lontano

A) agg.

1. daljen, daleč ležeč, oddaljen

2. odsoten

3. pren. daljen:
lontano parente daljni sorodnik
alla lontana daljno, bežno

4. pren. različen, drugačen, daleč narazen:
essere ben lontano dalla perfezione biti vse prej kot popoln

5. pren. nejasen, nedoločen

B) avv.

1. daleč:
andare lontano pren. biti uspešen
tenere lontano qcn. izogibati se koga

2.
lontano da, di od daleč

look¹ [luk] samostalnik
pogled (at)
(ednina ali množina) izraz (obraza), videz, podoba

good looks lepota
to have (ali take) a look at s.th. pogledati kaj
to cast (ali throw) a look at s.o. ošiniti koga s pogledom
to give s.th. a second look še enkrat ali natančneje kaj pogledati
let's have a look round razglejmo se
to take on a severe look strogo pogledati
there was an ugly look on his face preteče je gledal
I do not like the look of it zadeva se mi ne dopade
to wear the look of izgledati kot

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

looker-on [lúkərɔ́n] samostalnik
gledalec

looker-on sees most of the game neprizadeti vidi več kot prizadeti

lopáta (-e) f

1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica

lōrārius -iī, m (lōrum) jermenar; od tod bičar, bičalec, kaznovalec, ustrahovalec, strahonja, ki je sužnje bičal in ustrahoval z jermenovko: Pl. (kot ena od nastopajočih oseb), itaque hi sequebantur magistratus, tamquam in scaenicis fabulis qui dicebantur „lorarii“, et quos erant iussi, vinciebant aut verberabant Gell.

lórd lord, peer

povišati (koga) v lórda to raise (someone) to the peerage
vesti se, obnašati se kot lórd, igrati lórda to lord it, to act the lord
živeti kot lórd to live like a lord
lordstvo lordship

loščèc lôščec zoologija (klòp) tick

držati se, prilepiti se kot loščèc, lôščec to stick like a limpet (ali a leech, a burr, a bur)

lot¹ [lɔt] samostalnik
žreb, usoda; del, delež
ameriško parcela, zemljišče, gradbišče
ekonomija del, partija, gotova količina blaga; (posamičen) predmet na dražbi
pogovorno velika množina, kup; skupina, družba, vsi skupaj
pogovorno človek, stvar

a lot; ali lots and lots; ali lots veliko, mnogo
a lot you care! v mar ti je!
ekonomija in lots vsa partija, vse blago skupaj
a bad lot neznačajnež, razvpit človek
a building lot gradbena parcela
by lot z žrebom
to cast (ali draw) lots for vreči žreb, žrebati za
to cast (ali throw) in one's lot with deliti s kom usodo
the lot came to (ali fell upon) him žreb ga je določil
to fall to s.o.'s lot pripasti komu kot delež
to have no part nor lot in ne biti udeležen pri čem
my lot moja usoda
pogovorno the lot vsi; vse
that's the lot to je vse
scot and lot do zadnje pare

Lot¹, das, (-/e/s, -e) svinčnica, grezilo; [Schiffahrt] Schifffahrt globinomer; Mathematik pravokotnica; (Senkrechte) navpičnica; Technik spajka, lot; im Lot sein biti v redu/biti tak, kot je treba; ins Lot bringen spraviti v red, razčistiti; ins Lot kommen urediti se, popraviti se

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

lovíti to hunt; to chase; (zasledovati) to pursue; to race

divje, brez dovoljenja lovíti to poach
lovíti ribe to fish
lovíti miši to catch mice
lovíti postrvi to fish for trout
bolje je drži ga kot lovi ga a bird in the hand is worth two in the bush
lovíti se (igra) to play at cat and mouse, to play at catching, to have a game of tag

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza