Franja

Zadetki iskanja

  • moisi, e [mwazi] adjectif plesniv; oprhel

    confiture féminin moisie plesniva marmelada
  • mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

    mój, -a, -ei pl my people
    mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
    mój, -a, -ea knjiga my book
    ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
    ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
    tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
    mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
    neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
    neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
    jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
    mój, -a, -e lasten my own, of my own
    če bi šlo po mojem if I had my (own) way
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • mójster (-tra) m

    1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
    ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
    mojster besede bravo scrittore
    mojster dleta bravo scultore
    mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
    stari mojstri i classici

    2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
    kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
    vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
    mojster skaza guastamestieri
    mojster in pol maestro provetto
    kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
    hist. cehovski mojster maestro di corporazione
    muz. koncertni mojster primo violino
    šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
    gled. odrski mojster tecnico allestitore
    rad. tonski mojster tecnico del suono
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • môkro adv.

    1.
    mokro gledati guardare con occhi bagnati di pianto
    pločnik se mokro sveti il marciapiede è lucido per l'umidità

    2. (v povedni rabi)
    v vrtu je še mokro l'orto è ancora bagnato, umido
  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
    v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
    prekiniti molk interrompere il silenzio
    zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
    počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
    molk je znak priznanja chi tace conferma
    dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
    časopisni molk silenzio stampa
    pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • mollare1

    A) v. tr. (pres. mōllo)

    1. popustiti, popuščati

    2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
    mollare le vele razviti jadra
    molla! odveži!

    3. pren. pog. dati, primazati:
    mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

    4. pog. zapustiti, zapuščati:
    mollare il lavoro zapustiti službo
    mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

    B) v. intr. odnehati:
    fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si
  • mōlle

    A) agg.

    1. mehek:
    cuscino molle mehka blazina
    tessuti molli anat. mehka tkiva

    2. jezik mehek

    3. pren. blag, prijeten

    4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
    essere una pappa molla biti mevža

    5. moker, premočen, prepojen:
    occhi molli di pianto solzne oči
    PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

    B) m

    1. mehko

    2. tekočina, voda:
    tenere il bucato in molle namočiti perilo
    tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

    3. vlaga
  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • mōmen -inis, n (iz *movimen: movēre)

    1. gibanje: e salso consurgere momine ponti Lucr. iz valovitega morja.

    2. gibalna (potisna) sila, pogon, zagon, spodbuda (izpodbuda): momine parvo impulsa Lucr.

    3. metaf. tehtnost, pomembnost: nullius mominis esse Arn.
  • momentané, e [-tane] adjectif trenuten, kratkotrajen, bežen
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • monacal, e, aux [mɔnakal, ko] adjectif meniški, redovniški, samostanski

    mener une vie monacale živeti kot menih
  • mondain, e [mɔ̃dɛ̃, ɛn] adjectif posveten; svetski, svetovnjaški, svetovljanski; mondén, sukajoč se v najvišji družbi; masculin, féminin mondén človek, mondenka

    danseur masculin mondain (nameščen) plesalec, ki v zabaviščih vabi k plesu, k naročanju pijač, k pitju ipd.
    police féminin mondaine, Mondaine féminin policija (v civilu) za zatiranje trgovine z mamili
  • mondé, e [mɔ̃de] adjectif očiščen; oluščen

    orge masculin mondé ječmenova kaša, pšeno
  • mondial, e, aux [mɔ̃djal, djo] adjectif svetoven

    de réputation mondiale svetovnega slovesa
    congrès masculin mondial, exposition féminin mondiale, puissance féminin mondiale svetovni kongres, svetovna razstava, sila
    la Première, Seconde Guerre mondiale prva, druga svetovna vojna
    prix masculin pluriel mondiaux svetovne cene
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • mongol, e [mɔ̃gɔI] adjectif mongolski

    Mongol, e masculin, féminin Mongol, -lka
    mongol masculin mongolščina