Franja

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

Thespis -idis, m (Θέσπις) Téspis, Atenec, Solonov in Pejzistratov sodobnik, utemeljitelj atiške tragedije; svoje igre je baje prikazoval na vozu, potujoč od mesta do mesta: plaustris vexisse poemata Thespis dicitur H.

Thesprōtia -ae, f (Θεσπρωτία) Tesprótija, primorska pokrajina v Epiru, ki se je raztezala od Haonije do Ambrakijskega zaliva: Ci. ep., Plin. — Od tod adj. Thesprōtius 3 tesprótijski: sinus L., arva Sil.; subst. Thesprōtiī -ōrum, m Tesprótijci, preb. Tesprotije: L., Lucan.

thicken [ɵíkən] prehodni glagol
zgostiti; odebeliti; strniti, stisniti; vkuhati
figurativno okrepiti, pojačiti, pomnožiti
neprehodni glagol
odebeliti se, zgostiti se; pooblačiti se (vreme); pomnožiti se, povečati se, okrepiti se; postati nejasen, nerazločen (glas)

the crowd is thickening množica se veča
the fight thickens boj postaja vse hujši
the plot thickens prihaja do zapleta v dejanju

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

thirst² [ɵə:st] neprehodni glagol
biti žejen; žejati
figurativno hlepeti (after, for po)
zahtevati

the thirsting flowers žejne cvetke
thirsting for blood žejen krvi, krvoželjen
to thirst for revenge hlepeti po maščevanju
to thirst for wine biti žejen vina
to thirst to do s.th. goreče želeti, da bi kaj napravili

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

thought¹ [ɵɔ:t] samostalnik
misel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt
množina mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir
figurativno minimalna količina, nekoliko, malce, kanček

a beauty beyond thought lepota, ki si je ni moč predstavljati
engaged in thought zamišljen, zatopljen v misli
the leading thought vodilna misel
a penny for your thoughts! figurativno rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?
(up)on second thought(s) po (zrelem) premisleku
quick as thought bliskovit
after further thought I saw I was wrong ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav
you are often in my thoughts često mislim na vas
I had (some) thoughts of coming nekako sem nameraval priti
he had no thought of paying his debt prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolg
he did not give a thought to his doings niti hip ni pomislil, kaj dela
he is a thought smaller than you on je nekoliko manjši kot vi
his sole thought is to make money njegova edina misel je, kako priti do denarja
it never entered my thoughts nikoli mi ni (to) prišlo na misel
to read s.o.'s thoughts brati misli kake osebe
a thought struck me v glavo mi je šinila misel
second thoughts are best figurativno ni se treba prenagliti
to speak one's thoughts povedati svoje mnenje
she takes no thought for her appearance ona ne pazi na svojo zunanjost
to take no thought for the morrow ne misliti na jutrišnji dan
to take thought zamisliti se, premisliti
he took thought before replying premislil je, preden je odgovoril
thank you for your kind thought of me hvala vam za vašo ljubeznivo pažnjo do mene
the wish is father to the thought (ta) misel izhaja iz želje (je težko uresničljiva)

thread¹ [ɵred] samostalnik
nit, nitka, sukanec, dreta, preja; vlakno; vlakno (v mesu, stročnicah); las, kocina, volna (ovce, koze, kamele); pajčevina
botanika prašnik
tehnično navoj (vijaka)
mineralogija tanka žila
figurativno nit (misli, govora), zveza, povezanost; življenjska nit

thread and thrum dobro in slabo
thread lace čipka iz platna, bombaža
the thread of life nit življenja
the thread of a screw navoj na vijaku
Lisle thread sukanec iz mesta Lille
my suit is worn to the last thread moja obleka je do kraja ponošena
to cut one's mortal thread figurativno napravili samomor, skrajšati si življenje
to gather up the threads figurativno sestaviti, povzeti
he had not a dry thread on him ene (same) suhe nitke ni bilo na njem
I haven't a thread fit to wear prav ničesar nimam, kar bi oblekel
his life hung by a thread njegovo življenje je viselo na nitki
to lose the thread of izgubiti nit (zvezo), zatakniti se, obtičati v (po)govoru
to take things thread and thrum figurativno vzeti dobro s slabim
to take up the thread of a narrative nadaljevati prekinjeno pripovedovanje

thus [ðʌs] prislov
tako; na ta način; v taki meri; potemtakem; kot sledi

thus far dotlej, do tod
thus much toliko
thus and thus na ta in ta način

tičáti être, se trouver, se tenir; être fourré dans; être enfoncé (ali fiché, planté) dans

tičati v delu être plongé dans le travail
vedno doma tičati ne pas bouger de chez soi, se terrer chez soi, être casanier
ključ tiči v vratih la clef est sur la porte (ali familiarno dans la serrure)
kje vendar tiči? où est-il donc (fourré)?
kdo tiči za tem? qui est (là-) derrière?
za tem nekaj tiči il y a quelque chose là-dessous, il y a anguille sous roche
do vratu tičati v dolgovih être fort endetté, être criblé de dettes; avoir des dettes par-dessus la tête

tičáti (-ím) imperf.

1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede

tičáti

tičati v estar, hallarse (metido) en
vedno doma tičati estar siempre metido en casa
ključ tiči v vratih la llave está en la cerradura
za tem nekaj tiči aquí hay más de lo que parece
kdo tiči za tem? ¿quién está (oculto) detrás de todo eso?
kje vendar tiči? ¿dónde está metido?
tičati v delu estar metido de lleno en el trabajo
do vratu tičati v dolgovih estar entrampado hasta las orejas, estar metido en deudas

tíčati to be; to stick (v in)

tíčati do ušes, do vratú v dolgovih to be up to one's ears in debt
kje pa tičiš ves ta čas? where have you been all this time?
vedno doma tíčati to be a stay-at-home
on vedno doma tiči he stays indoors; he is a stay-athome, he is a homebody (ali homebird)
vedno skupaj tíčati (figurativno) to be inseparable
v tem grmu tiči zajec (figurativno) that's the gist (of the whole matter), that is where the dog is buried, (tu je težava) there's the rub, that's the whole point
ključ tiči v vratih the key is in the lock

tief globok; Temperatur: nizek; Geheimnis, Winter: velik; Not, Schmerz, Einsamkeit: hud; Farbe: temen; tiefer Boden globoka tla; tiefer Schlaf globok spanec; Adverb globoko; (in niedriger Lage) nizko; bedauern, erschrecken: zelo, močno; tief sinken globoko/nizko pasti; tief gefallen sein nizko pasti; tief in globoko v; tief in der Nacht/in Afrika sredi noči/Afrike; tief im Herzen/im tiefsten Herzen na dnu srca; im tiefen Winter sredi zime; tief in die Tasche greifen globoko (po)seči v žep; tief ins Glas gucken globoko pogledati v kozarec; tief in Schulden sein biti visoko zadolžen; tief in der Kreide sein biti globoko v kredi (visoko zadolžen); jemanden tief im Herzen treffen zadeti (koga) globoko v srce; bis tief in den Herbst: do pozne (jeseni); im tiefsten Frieden sredi najglobjega miru; aus tiefster Seele od srca

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

tik¹

1. kje:
tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
tik do dicht an

2. kdaj:
tik pred kurz/ knapp vor
tik pred čim kurz davor
tik za dicht auf (etwas folgen)
figurativno tik pred zdajci im letzten Moment

3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze)

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

timeō -ēre -uī

1. bati se, biti v strahu, strah biti koga, biti preplašen, plašíti (plášiti se), biti zaskrbljen; abs.: quasi sperare sit prudentius quam timere Ci., ne time Pl., neuter timet, neuter timetur Plin. iun., eo deceptum, quod neque commissum a se intellegeret, quare timeret, neque sine causā timendum putaret C., do pignora certa timendo O., tantum sit causa timendi O., aliquem subit timendi pudor Plin. iun.; adj. pt. pr. timēns -entis boječ (se), bojazljiv, plašen, plašljiv, plah ipd.: lepusculus Varr. fr., timentes confirmat C., timentes omnium animos consolatione sanat Hirt., hortatur timentem O.; z gen.: timens mortis Lucr.; impers.: omni a parte timetur O.; z obj. (bati se koga, česa): Pl., Ter., N., C., H., Lucr. idr., hoc timent homines Ci., insidias, periculum Ci., Cu., mortem O., vim, iudicium, poenam Ci., Danaos V., nihil timere Ci. ničesar se bati, brez strahu (skrbi) biti, nihil minus quam tale quidquam timens L., deus frustra timetur O., pila timetur Parthis Lucan., timetur argentum Mart.; pogosto gerundiv timendus 3 tisti, ki se ga je treba bati, strašen, strahoten, strašljiv, strahovit, grozen, grozoten, grozovit, grozljiv, divji, silen, ljut ipd.: diva O., vox, dentes H., ille erat unus timendus ex istis omnibus Ci., obliquo dente timendus aper O., et Xanthus et Ide nomina sunt ipso paene timenda sono O., hostis adest dextrā laevāque a parte timendus O., frigus et incursus omni de parte timendi O.; z dat. (log. subj.): leones aliis timendi O., nostro quoque imperio timendum fastigium Vell., ut non tam timeret, quam timendus ipse hostibus esset Iust.; subst. pl. n = strašno, strašne stvari: fortitudo contemptrix timendorum est Sen. ph. Dopolnjuje se:
a) z inf. = bati se, plašiti se, biti v strahu, pomišljati se, biti v skrbeh, delati si skrbi, vznemirjati se: Hirt., Tib., Plin. idr., timebat tantae magnitudini fluminis exercitum obicere C., cenare holus times (se bojiš = nočeš) H., haud timeam dixisse O., times sola intrare O., non times pauper fieri Lamp.
b) z ACI (timere kot v. sentiendi) = s strahom (strahoma) pričakovati: ni cedenti instaturum (sc. esse) alterum timuissent L.
c) z odvisnim vprašanjem = biti strah koga, bati se, biti v strahu: Pl., Ter., N. idr., timeo, quidnam eloqui possim Ci., quo sint eruptura, timeo Ci.
d) s finalnim stavkom: Pl., Ter., Cu., Q. idr., neque timerent, ne (da ne bi, da s fut.) circumvenirentur C., timebant, ut (da ne s fut.) frumentum supportari posset C., timens, ne suo corpori posset accidere Ci., quia nihil minus, quam ut egredi obsessi moenibus auderent, timeri poterat L., timeo, ne non (= ut) impetrem Ci., timuit, ne non succederet H.; quid in me tirone timeat, quominus mecum velit sermonem conferre, non satis intelligo Aug. Nadalje α) glede na kaj?, glede česa?, za kaj?: nihil de bello C., de suo periculo C., de re publica Ci., de salute regis Cu. β) od kod?, od katere strani?: a quo genere ego numquam timui Ci. γ) za koga? z dat.: Q., sibi, Ci., H., suis rebus, huic loco C., libertati S., comiti V., O., noxiam vini aegris Plin., furem caulibus et pomis Iuv., nunc nostrae timeo parti, quid hic respondeat Ter.; impers.: urbi timetur Lucan., Sen. tr.; nam. dat. s praep. pro: pro eo Cu., quid pro quoque timendum sit Ci., timuere dei pro vindice terrae O., qui pro illo nimium timet Sen. ph., timens pro capite amicissimo Plin. δ) s samim abl.: timuit exterrita pennis ales V. ptica je pokazala svoj strah s frfotanjem.

2. occ. morati bati se koga (česa) = morati se spoprijeti (bojevati se) s kom: non omnia monstra timere Sen. ph., feras, monstra saeva aut feras Sen. tr., et uterque timuit Sen. tr.