zapis|ek moški spol (-ka …) die Aufzeichnung (dnevniški Tagebuchaufzeichnung), die Notiz; (zapis) die Niederschrift
zapiski množina Mitschriften množina
zvezek z zapiski s predavanj das Kollegheft
delati si zapiske nachschreiben, mitschreiben
Zadetki iskanja
- zapiti glagol
1. (zapraviti zaradi popivanja) ▸ eliszikzapiti denar ▸ pénzt elisszaS sejma se vrne šele po tednu dni, saj je več kot polovico izkupička zapil. ▸ A vásárról csak egy hét után tér haza, hiszen a bevétel több mint felét elitta.
Žena se dere na moža: "Ti vso svojo plačo zapiješ, najini otroci pa morajo biti lačni, goli in bosi!" ▸ A feleség ordít a férjére: „Te az egész fizetésedet eliszod, a gyerekeinknek pedig éhezniük kell meztelenül és mezítláb!”
2. neformalno (proslaviti z alkoholom) ▸ ráiszik, rámulat
Tako pomembno zmago je seveda treba zapiti, tako kot se spodobi. ▸ Egy ilyen fontos győzelemre természetesen rá kell inni, ahogy illik.
Po starem reku je treba rojstvo zapiti, da bo otrok zdrav. ▸ A régi mondás szerint a születésre rá kell mulatni, hogy a gyerek egészséges legyen. - zaplapoláti (-ám) perf.
1. sventolare
2. avvampare
3. ardere, divampare, accendersi (di sentimento):
upanje je zaplapolalo v njem in lui si accese la speranza
petelin zaplapola s perutmi il gallo sbatte le ali
pren. srce mu je zaplapolalo od vznemirjenja il cuore gli sussultò dal turbamento - zaplávati (-am) perf.
1. nuotare, dirigersi a nuoto
2. comparire, calare:
nad travnikom je zaplavala rahla megla sul prato era calata una nebbiolina leggera
3. andare via, volar via
4. diffondersi, spargersi:
vonj po bezgu je zaplaval skozi okno dalla finestra si sparse un profumo di sambuco
5. abbandonarsi, finire:
zaplavati v sanjarjenje abbandonarsi alle fantasticherie
zaplavati v težaven položaj finire nei guai
6. žarg. calare di tono, scadere:
v drugem polčasu so igralci zaplavali nel secondo tempo la squadra calò di tono
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misli so zaplavale v preteklost i pensieri andarono al passato
oči so zaplavale v daljavo fissava gli occhi lontano
oči so zaplavale v solzah gli occhi si inondarono di lacrime
pogovor je zaplaval v mirnejše vode la discussione si calmò
stvari so zaplavale v stare vode le cose tornarono come prima
zaplavati z rokami po zraku sbracciarsi
pren. zaplavati s tokom, proti toku seguire la corrente, andare contro corrente - zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. rattoppare intrecciando
2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.
3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione
4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione
5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)
B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine
2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando
3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane
4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando - zapornik1 [ó] moški spol (-a …) der Häftling, der Gefängnisinsasse
odpuščeni zapornik der Haftentlassene ( ein -r)
zapornik s prostim izhodom der Freigänger
dopust zapornika der Hafturlaub
duhovnik/dušni pastir za zapornike der Gefängnisgeistliche, Gefängnisseelsorger
dušno pastirstvo za zapornike die Gefängnisseelsorge, Gefangenenseelsorge
organizacija pomoči za zapornike die Gefangenenhilfsorganisation
skrb za zapornike die Gefangenenfürsorge
osvoboditev zapornikov die Gefangenenbefreiung
transport zapornikov der Gefangenentransport
upor zapornikov der Häftlingsaufstand, Gefangenenaufstand - zaposleni samostalnik
ponavadi v množini (zaposlena oseba) ▸ alkalmazott, dolgozózaposleni v podjetju ▸ vállalat alkalmazottai, vállalat dolgozóizaposleni v zdravstvu ▸ egészségügyi dolgozókzaposleni na ministrstvu ▸ minisztérium alkalmazottaizaposleni v tovarni ▸ gyári alkalmazottakzaposleni v industriji ▸ iparban dolgozókzaposleni v bolnišnici ▸ kórházi alkalmazottak, kórházi dolgozókDirektor je grozil s prenehanjem dela, zaposleni s stavko. ▸ Az igazgató a munka megszüntetésével, az alkalmazottak sztrájkkal fenyegetőztek.
Zaposleni v naših podjetjih so izjemno lojalni in prizadevni. ▸ Vállalataink dolgozói kivételesen lojálisak és törekvőek.
Ob ustanovitvi podjetja leta 2002 sem bil edini zaposleni. ▸ A vállalat 2002-es megalapításakor én voltam az egyetlen alkalmazott. - zaposlit|ev ženski spol (-ve …)
1. die Beschäftigung (polna volle), die -arbeit (celodnevna/polna Ganztagsbeschäftigung, Ganztagsarbeit, delna Teilzeitbeschäftigung, Teilbeschäftigung, za določen čas Zeitarbeit, dodatna/stranska Nebenbeschäftigung, fiktivna Scheinbeschäftigung, polovična Halbtagsbeschäftigung, Halbtagsarbeit, sezonska Saisonbeschäftigung, stalna Dauerbeschäftigung)
zaposlitev v prostem času Feierabendbeschäftigung
najljubša zaposlitev Lieblingsbeschäftigung
2. (dejavnost) die Berufstätigkeit
3. (delovno mesto) die Stelle, die Stellung, die Anstellung
iskati zaposlitev auf Stellungsuche/Stellensuche sein/gehen
iskalec zaposlitve der Stellungssuchende ( ein -r)
iskalka zaposlitve die Stellungssuchende
iskanje zaposlitve die Stellungsuche, Stellensuche
posredovanje zaposlitve die Stellenvermittlung
sprememba zaposlitve der Stellenwechsel
dokazilo/potrdilo o zaposlitvi der Arbeitsnachweis, Tätigkeitsnachweis, Stellennachweis
4. (sprejem v službo) die Einstellung
pogovor s kandidatom za zaposlitev das Einstellungsgespräch
5.
zaposlitev za zaslužek der Job - zaposlíti occuper quelqu'un à quelque chose, faire travailler, employer quelqu'un
zaposliti se s čim s'occuper de quelque chose - zaposlíti ocupar (koga a alg) ; dar ocupación (koga a alg) ; (vzeti v službo) emplear; dar trabajo (ali empleo) a alg
zaposliti se s čim ocuparse en a/c - zapráviti (-im) | zaprávljati (-am) perf., imperf.
1. consumare, perdere, dilapidare, sperperare; sprecare, spendere:
zapraviti za zdravljenje spendere, dissanguarsi per le cure mediche
zapraviti premoženje s pijančevanjem dilapidare il patrimonio in bagordi
2. scapitare, sciupare:
zapraviti ugled scapitare nella reputazione
zapraviti priložnost sciupare un'opportunità - zapréti cerrar; encerrar ; (blokirati kredit, konto ipd.) bloquear
zapreti v omaro encerrar en el armario; (cesto, ulico) barrear; cerrar a la circulación; (plin, vodo, luč) cortar
zapreti se cerrarse, encerrarse
zapreti vodovodno pipo cerrar el grifo; (mejo) cerrar; (knjigo) cerrar; (s kordonom) acordonar
zapreti v ječo encarcelar; meter en la cárcel; (v zapor) detener
zapreti komu pot cerrar (ali cortar) el paso a alg, interponerse en el camino de alg
komu sapo zapreti quitar la respiración a alg
usta komu zapreti acallar (ali hacer callar) a alg, reducir al silencio a alg
vrata komu pred nosom zapreti fam dar a alg con la puerta en las narices - zapretíti to threaten (komu someone, z with); to menace (someone)
zapretíti komu s pestjo to shake one's fist at someone
zapretíti komu s smrtjo to threaten someone with death
zapretili so nam s kaznijo they threatened us with punishment
vsem nam je zapretil s kaznijo he threatened us all with punishment
zapretil je, da bo fanta pretepel he threatened to beat the boy - zaradi, zaradi koga/česa:
1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von
2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)
3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)
4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)
5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga
6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …
7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen - zarašča|ti se (-m se) zarasti se (langsam) zuwachsen, verwachsen
zaraščati se s trstjem verschilfen - zaraščen1 (-a, -o) verwachsen, zugewachsen, vrt: verwildert, pot: überwuchert, zugewachsen
zaraščen s trsjem/z ločjem schilfreich, verschilft - zaročíti fiancer , (hčer) promettre (sa fille)
zaročiti se s kom se fiancer à (ali avec quelqu'un) - zaropotáti (-ám) perf.
1. far rumore; strepitare; sbattere; rombare (di motore); bussare:
veter je zaropotal z naoknicami il vento sbatteva le persiane
2. sferragliare:
lokomotiva je zaropotala s postaje la locomotiva partì sferragliando dalla stazione
3. pren. gridare; sgridare - zarožljáti to rattle; to clank
zarožljáti s sabljo (z verigo) to rattle the sabre (a chain) - zarožljáti
zarožljati s sabljo hacer sonar el sable; adoptar una actitud belicosa