rince-doigts [-dwa] masculin, invariable posodica z vodo za umivanje prstov med obedom
ring3 [riŋ] samostalnik
zvonjenje, zvenenje; zvok, zven; žvenket(anje), rožljanje; telefonski klic; znak z zvoncem
three rings for the porter trikrat pozvoniti za vratarja
there's a ring at the door (nekdo) zvoni pri vratih
there is the ring of truth in his voice v njegovem glasu zveni resnica
to give s.o. a ring telefonirati komu
give me a ring! pokličite me po telefonu! telefonirajte mi!
ringarder [rɛ̃garde] verbe transitif, technique premešati gorivo; odstraniti žlindro z grebljico
ringer1 [ríŋə] samostalnik
oseba, ki zvoni, zvonar; naprava za zvonjenje
ameriško glasno, burno odobravanje
sleng oseba ali stvar, ki je zelo podobna drugi
sleng športnik ali konj, ki je prišel v tekmovanje pod lažnim, nepravim imenom, z lažno pretvezo; v družbo vtihotapljena oseba
Ringhaken, der, klin z obročkom
ring-hunt [ríŋhʌnt] samostalnik
lov, v katerem zveri z ognjenim obročem naženejo proti središču
ring in prehodni glagol
slaviti prihod; vpeljati, uvesti z zvonjenjem
pogovorno, ameriško vtihotapiti
to ring in the new year z zvonjenjem pričakati novo leto
ringing2 [ríŋiŋ] samostalnik
oprema z obročem; ograditev; obročast okras(ek)
ring-neck [ríŋnek] samostalnik
zoologija raca z barvastim kolutom okrog vratu
ringporig Holz: z obročno razporejenimi porami
ringranare1 v. tr. (pres. ringrano) agr. (rintoppiare) ponovno zasejati z žitom
ringrano m agr. (rintoppio) ponovno zasejanje z žitom
rip2 [rip] prehodni glagol & neprehodni glagol
(raz)parati (se), (raz)trgati (se); odkriti (se), razkriti (se), odpreti (se)
pogovorno teči z vso hitrostjo, drveti
to rip open razparati, raztrgati; zopet odpreti (staro rano), pogrevati (staro stvar)
to rip s.th. to pieces raztrgati kaj na kose
let her rip (o čolnu, stroju itd.) pustite ga, da gre; ne ustavljajte ga!
they let the car rip pustili so, da je avto drvel z vso brzino
to let the engines rip pustiti stroje teči
to let things rip izgubiti nadzorstvo (oblast) nad stvarmi, prepustiti stvari usodi
rîs rísa m (madž. rész)
1. del, delež: i ja ću svoj ris primiti
2. žetev z najetimi delavci, kjer žanjci prejmejo del pridelka kot plačilo za opravljeno delo: ići u ris iti žet kot najet žanjec; biti na -u; raditi na -u
risorgimentale agg. hist. ki je v zvezi z risorgimentom
rissole [risɔl] féminin
1. vrsta (mesne ali ribje) pastete
2. mreža z majhnimi zankami (za ulov sardin)
rītuālis -e (rītus) obreden, bogoslužen, bogočasten, rituálen: libri Ci., Fest. obredniki, tudi samo: rituales Amm.; adv. rītuāliter po obredih, (v skladu) z obredi: hanc mensulam … choragiis multis ac diuturnis ritualiter consecratam movimus tandem Amm.
rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)
1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.
2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.
Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.
rivendugliolo m (f -la) kramar, kramarica; trgovec, trgovka z živili
rivery [rívəri] pridevnik
(redko) bogat z rekami
arhaično rečnat