-
ἄνευ praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.
-
ἀνθ-άπτομαι, ion. ἀντ-άπτομαι d. m. τινός lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu πολέμου; dosežem τερμόνων; o boleznih: zgrabim, napadem; τινός grajam radi česa.
-
ἀνθ-ησσάομαι pass. tudi jaz se vdam, odneham, se uklonim.
-
ἀνθ-ίστημι, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.
-
ἀνθ-οπλίζομαι med. tudi jaz se oborožujem proti komu.
-
ἀνθ-υβρίζω poet. tudi jaz (v povračilo) žalim koga, ravnam grdo s kom.
-
ἀνθ-υπάγω tudi jaz (v povračilo) zatožim.
-
ἀνθ-υπείκω tudi jaz popuščam ἀλλήλοις.
-
ἀνθ-υποπτεύομαι pass. tudi mene imajo na sumu.
-
ἀντ-αγοράζω tudi jaz kupim, kupim za kaj.
-
ἀντ-αδικέω tudi jaz storim krivico, povrnem krivico za krivico.
-
ἀντ-αιδέομαι d. p. tudi jaz spoštujem, spoštujem vzajemno.
-
ἀντ-ακούω tudi jaz slišim, slišim v (kot) odgovor, τοῦτον ὡς τεθάψεται da bo dobil ta svoj grob.
-
ἀντ-αλαλάζω tudi jaz zaženem bojni krik, storim, da odmeva, se razlega.
-
ἀντ-αμείβομαι d. m. ion. poet. 1. tudi jaz odvrnem, odgovarjam na kaj τινά, τινά τι, πρός τινα. 2. povračam.
-
ἀντ-αναβιβάζω velim, tudi jaz storim, da gre kdo gori, tudi jaz spravim kvišku (gori).
-
ἀντ-ανάγω 1. trans. tudi jaz spravljam, peljem gori, spuščam (ladjo) v morje. 2. intr. in med. peljem se nasproti.
-
ἀντ-αναμένω tudi jaz čakam, pričakujem.
-
ἀντ-αναπίμπλημι tudi jaz napolnim.
-
ἀντ-αναπληρόω tudi jaz dopolnim, dodam; τὰ ὑστερήματα to, kar je premalo.