Franja

ljúdstvo (-a) n

1. popolo; popolazione

2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

3. popolo, nazione:
izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

4. gente; massa; moltitudine:
bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

llover [-ue-] deževati

llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
llover sobra mojado priti udarec za udarcem
me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
como llovido (del cielo) kot z neba padel

lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
lo peor es que najhujše je, da ...
lo difícil del asunto težava v stvari
lo más pronto posible čim prej
lo más del tiempo večina časa
lo más fácilmente najlaže
lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
¡lo de siempre! vedno ista stvar!
en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
a lo señor po gosposko
pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
se lo diré mu bom (to) povedal
¡hazlo! stori to!
¡díganoslo! povejte nam to!
a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!

loaf¹ [louf] samostalnik
hlebec, štruca; čok sladkorja
britanska angleščina glava (zeljnata, salate)
sleng buča (glava)

half a loaf is better than no bread bolje malo ko nič
figurativno loaves and fishes osebni dobiček, korist (kot razlog za opravljanje javne službe ali izpoved vere)

lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

lobo marino tjulenj
lobo de mar skušen mornar
coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
trabajar como un lobo garati kot črna živina
quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti

locataire [-tɛr] masculin (stanovanjski) najemnik, zakupnik

être locataire biti (stanovati kot) najemnik
locataire de chasse zakupnik lova
protection féminin des locataires zaščita najemnikov
sous-locataire masculin, féminin podnajemnik, -ica

Loch, das, (-/e/s, Löcher) luknja (tudi za zapor); (Öffnung) odprtina; (Lücke) vrzel; beim Golf: jamica; Technik odprtina, bei Öfen: ustje peči; (Arsch) rit; Astronomie schwarzes Loch črna luknja; ein Loch reißen narediti luknjo; ein Loch in den Geldbeutel reißen narediti luknjo v denarnico; ein Loch stopfen zamašiti luknjo, nähend: zakrpati luknjo; ein Loch haben imeti luknjo, figurativ imeti napako; sich in seinem Loch verkriechen zalesti se v svojo luknjo; den Gürtel ein Loch enger schnallen zategniti pas; ein Loch/Löcher in die Luft starren strmeti/bolščati predse; ein Loch in den Bauch fragen nenehno vrtati z vprašanji; ein Loch im Magen haben jesti kot uš; auf dem letzten Loch pfeifen biti na koncu; aus allen Löchern na vso moč; saufen wie ein Loch piti kot žolna

locomotiva f lokomotiva:
locomotiva a vapore parna lokomoviva
locomotiva elettrica električna lokomotiva
sbuffare come una locomotiva šalj. sopihati kot lokomotiva
fumare come una locomotiva šalj. kaditi kot Turek
fare da locomotiva pren. publ. biti lokomotiva

locusta (po drugih lōcusta) in lucusta (po drugih lūcusta) -ae, f (iz *lōkos-ta, prim. lat. lacertus, lacerta (locusta torej = „oskrbljena s sklepi“, gibčna = skakalka), gr. λάξ z nogo (peto), brcajoč, ληκᾶν skakljati; obl. lūcusta je menda nastala po ljudski etim., ki je navezovala to besedo na lūcus log, gaj)

1. kobilica: Iuvenc. (z obl. locusta), locustarum examina L., vis locustarum T., pars quaedam Aethiopum locustis tantum vivit Plin.; preg.: prius locusta pariet Lucam bovem (ret. figura adynaton) Naev. ap. Varr.; metaf. o človeku z izbuljenimi očmi: quid? tu me locustam censes esse … ? Pl.

2. morski rak kobiličar, rarog: Cels., locustae crusta fragili muniuntur in eo genere, quod caret sanguine Plin., popolno: locusta marina Petr. — Kot nom. propr. Locusta: T., Lucusta: Suet., Lūcusta: Iuv. -ae, f Lokústa, Lukústa, slovita zastrupljevalka za časa cesarjev Klavdija in Nerona, slednjemu vselej pripravljena pomagati.

locūtulēius 3 (loquī) blebetav, klepetav; kot subst. m blebetač, klepetač, kot subst. f blebetalka, klepetulja: Gell., Non.

ločíti to separate; to sever; (razlikovati) to distinguish, to differentiate; (razporočiti) to divorce, to separate by divorce

ločíti se kot prijatelji to part as friends
ločíti se (razporočiti se) to divorce
ločíti se od moža (žene) to divorce one's husband (one's wife)
ločíti se (odcepiti se) to secede (od from)
dati se ločíti od moža to obtain a divorce from one's husband
ločíti se (raziti se) to part company
ločíti se (razlikovati se) to be distinguished by, to differ from, to vary (from)
zakon je bil ločen (razvezan) the marriage has been dissolved
preden se ločimo (razidemo) before parting

lōdīx -īcis, f tkana odeja: Mart., Iuv., Aug., kot m: Asin. Poll. ap. Q. (kar Q. graja).

log¹ [lɔg] samostalnik
hlod, klada, (posekano) deblo, dolgi les
navtika brzinomer na ladji, ladijski dnevnik
avstralsko, sleng, množina zapor

in the log neobtesan (deblo)
like a log kot klada
to fall like a log pasti kot klada
to sleep like a log spati kot polh
King Log nesposoben človek na visokem položaju
politika roll my log and I'll roll yours roka roko umiva
ameriško to roll a log for s.o. napraviti komu uslugo
ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
log of wood seženjsko poleno
navtika to heave (ali throw) the log meriti brzino ladje

lôg lȍga m, mest. na lògu
1. ležišče, brlog: log divljači; zec na logu; srna se ne miče s loga
2. ležišče, postelja: putnik je ležao na svom logu; ležati logom ležati nepremično kot bolnik

lój (ovčji, volovski, za jedi) suet; tallow

podoben lóju tallowish
vse gre kot po lóju (figurativno) everything is going like clockwork, it is all going without a hitch, it's all plain sailing

lój (-a) m

1. vet. sego; pren.
iti kakor po loju andare liscio
pren. goditi se (komu) kot črvu v loju stare come un pascià

2. fiziol. sebo

lokomotíva engine; locomotive

električna lokomotíva electric locomotive
ranžirna lokomotíva shunting engine
(so)pihati kot lokomotíva (figurativno) to puff like a shunting engine
lopa, klonica za lokomotíve engine shed, running shed, roundhouse
menjava lokomotíve change of engine
vozač lokomotíve engine driver, ZDA engineer, (podzemeljske železnice) motorman, pl -men

lómen

lómni kot angle of refraction