Franja

zdràv bien portant, en bonne santé; sain ; (koristen zdravju) salubre, salutaire

zdrav ko riba biti être plein de santé, respirer la santé, se porter comme un charme
zdrav biti être en bonne santé (ali bien portant), aller bien, se bien porter
imeti zdravo pamet avoir du bon sens (ali le sens commun)
čil in zdrav sain et sauf
zdrav na telesu in duhu sain de corps et d'esprit
zdravo podnebje climat moški spol sain (ali salubre)
zdrava prehrana nourriture saine
zdravi zobje dents saines
zdrav(o)! (pozdrav) salut!, bonjour!, au revoir!
ostanite zdravi! portez-vous bien!

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri

zel² [zəu] (zla, zlo) böse
zli duh der böse Geist, der Böse
zla sreča der Unstern
imeti zle slutnje ein ungutes Gefühl haben, Vorahnungen haben, Unrat wittern
poln zlih slutenj ahnungsvoll, ahnungsbang

zélnik (-a) m cavolaia:
pren. to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
hiperb. imeti asfalt skoraj do vsakega zelnika sono asfaltati persino i sentieri tra i campi
pren. hoditi komu v zelnik circuire la ragazza, la moglie di qcn.

zeló très, bien, fort, beaucoup

zelo dober (dobro) très bon (bien)
zelo veliko denarja beaucoup d'argent, de l'argent à profusion (ali à foison)
zelo mnogo drugih (ljudi) bien d'autres (ali des gens)
zelo rad imeti aimer beaucoup
zelo se zanimati za s'intéresser beaucoup à, être très (ali vivement) intéressé à
zelo obžalujem, da je regrette beaucoup (ali vivement) que
zelo se veselim je me réjouis grandement (ali vivement)
zelo ste ljubeznivi vous êtes bien aimable

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zgled [è] moški spol (-a …) das Vorbild; (vodilo) das Leitbild; (primer) das Beispiel
dajati dober zgled mit gutem Beispiel vorangehen
vzeti si/imeti za zgled koga/kaj sich (jemanden/etwas) zum Vorbild nehmen, (jemandem) nachstreben

zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
novejša zgodovina neuere Geschichte
(agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
brez zgodovine geschichtslos
… zgodovine Geschichts-
(filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
(najstarejšo Frühgeschichtler)
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben

ziehen (zog, gezogen)

1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati

2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati

3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti

4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren

5. Wolken: potovati, zgrinjati se

6. Technik vleči, potezati

7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko

8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje

9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zmága (-e) f vittoria; affermazione; pren. palma, alloro:
doseči zmago conseguire la vittoria, vincere
proslaviti zmago festeggiare la vittoria, cantare vittoria
imeti zmago v žepu avere la vittoria in pugno
hitra, lahka, gladka, težka zmaga una vittoria rapida, facile, netta, sofferta
moralna zmaga vittoria morale
vojaška zmaga vittoria militare
nagrada, plačilo za zmago la palma della vittoria
šport. zmaga po točkah vittoria ai punti
pren. Pirova zmaga vittoria di Pirro

zmének rendez-vous moški spol, familiarno rancart moški spol

imeti zmenek s kom avoir un rendez-vous (ali un tête-à-tête, un rancart) avec quelqu'un
dogovoriti se za zmenek s kom prendre (un) rendez-vous avec quelqu'un
ne priti na zmenek ne pas venir au rendez-vous, faire faux bond à quelqu'un, familiarno poser un lapin à quelqu'un

zmének cita f

dogovoriti se za zmenek acordar una cita
imeti zmenek z tener una cita con

zméraj adv.

1. sempre:
zmeraj in povsod mora imeti zadnjo besedo deve avere sempre e dovunque l'ultima parola

2. (še zmeraj) ancor sempre, ancora:
še zmeraj je bolan è ancora (sempre) malato

3. (za zmeraj) per sempre:
oditi za zmeraj andar via per sempre

4. sempre più, knjiž. vieppiù:
živimo v zmeraj nasilnejši družbi viviamo in una società sempre più violenta
evf. zaspati za zmeraj spegnersi, morire

zmogljivost ženski spol (-i …) die Leistung (črpalna/transportna Förderleistung, črpalna Pumpleistung, dnevna Tagesleistung, srednja Durchschnittsleistung, motorja Motorleistung, stroja Maschinenleistung), die Leistungsfähigkeit, die Leistungskraft; das Vermögen (delovna Arbeitsvermögen, izklopna Ausschaltvermögen, kopičenja Aufspeicherungsvermögen, ločilna Auflösungsvermögen, sevalna Strahlungsvermögen, vklopna Einschaltvermögen), die -fähigkeit (sprejemanja, vpijanja Aufnahmefähigkeit, utovarna Ladefähigkeit), die Kapazität (proizvodna Produktionskapazität, hotelske Hotelkapazität)
… zmogljivosti Leistungs-
(meja die Leistungsgrenze, motnja v die Leistungsstörung, nihanje die Leistungsschwankung, območje der Leistungsbereich, povečanje der Leistungsanstieg, die Leistungssteigerung, preizkušanje die Leistungsprüfung)
dobiti večjo zmogljivost leistungsfähiger werden
imeti zmogljivost leistungsfähig sein
obratovati s polno zmogljivostjo ausgelastet sein

znánje knowledge; knowing; learning; (učenost) erudition; (pridobljeno, naučeno) proficiency; attainments pl, accomplishments pl; (kako se kaj naredi) expertise, know-how; (površno) dilettantism, smattering, sciolism

znánje vsega omniscience
brez mojega znánja (vednosti) without my knowledge, without my knowing it, (pogovorno) unbeknown to me
dati na znánje to make known (komu to someone), to apprise (someone), to inform (someone)
imeti nekoliko znánja latinščine to have a smattering of Latin

znánstvo acquaintance, acquaintanceship

napraviti znánstvo s kom to make the acquaintance of someone (ali someone's acquaintance), to form an acquaintance with someone, to strike up an acquaintance with someone
ne maram imeti večjega znánstva z njim I do not want any further acquaintance (ali pogovorno anything more to do) with him

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth