Franja

orísati (dé)peindre, décrire; donner une idée générale, exposer, tracer (ali brosser) un tableau de, faire le croquis (ali la description) de, caractériser ; (geometrija) circonscrire

v poročilu je orisal potek dela dans son compte rendu (ali rapport) il exposa le cours des travaux
z nekaj besedami je orisala njegov značaj en quelques mots elle décrivit son caractère
orisati položaj décrire la situation

orlóvski d'aigle, aquilin

orlovsko gnezdo nid moški spol d'aigle, aire ženski spol
orlovski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle)
orlovsko oko, orlovski pogled œil moški spol (ali regard moški spol) d'aigle

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

oróžje arma f

v orožju en armas
z orožjem v roki arma en mano
brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
atomsko orožje armas f pl atómicas
avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
metalno orožje armas arrojadizas
dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
hrup orožja fragor m de las armas
rožljanje z orožjem ruido m de armas
moč orožja fuerza f de las armas
trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
položiti orožje rendir las armas
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
trobiti k orožju tocar (al) arma
k orožju! ¡a las armas!

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
uradna oseba fonctionnaire moški spol
fizična oseba (pravno) personne physique
odrasla oseba grande personne
pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
preko druge osebe (pravno) par personne interposée
v eni (sami) osebi en une seule personne
v lastni osebi en personne, personnellement
na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
za dve osebi pour deux personnes
sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
oseba brez državljanstva individu sans nationalité
sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un

oséba persona f ; (gledališka, pomembna) personaje m ; (zasmehljivo) individuo m , sujeto m

pravna oseba persona jurídica
nezaželena oseba persona non grata
brez ozira na osebo sin consideraciónes personales, sin preferencia
v eni (sami) osebi en una sola (ali misma) persona
v lastni osebi en persona, personalmente
jaz za svojo osebo en cuanto a mí (toca); yo personalmente; por mi parte
na, za osebo por persona, por cabeza, fam por barba
za dve osebi (npr. soba) bipersonal

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

osébje personnel moški spol , effectif moški spol

gledališko osebje les exécutants moški spol množine, les artistes moški spol množine, la distribution ženski spol
letalsko osebje personnel volant (ali navigant)
pisarniško, upravno osebje personnel de bureau, administratif
strežno osebje personnel de service
strokovno osebje personnel spécialisé
učno osebje personnel enseignant, les maîtres moški spol množine, les instituteurs moški spol množine, les professeurs moški spol množine
vodilno osebje personnel dirigeant (ali de direction), cadres moški spol množine
pomanjkanje osebja manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de personnel
številčno stanje osebja effectif en personnel
zamenjava, zmanjšanje osebja remplacement moški spol, réduction ženski spol (ali diminution ženski spol, licenciement moški spol) de personnel

ósem huit

čez osem dni dans huit jours, dans une semaine
ob osmih à huit heures
pred osmimi dnevi (pred enim tednom) il y a huit jours
vsakih osem dni tous les huit jours, chaque semaine
v osmih dneh (v enem tednu) en huit jours
osemurni delovnik journée ženski spol de huit heures

osínjak avispero m

dregniti v osinjak (fig) hurgar en un avispero, meterse en un avispero

ôsji de avispa

osje gnezdo avispero m
osji pik picadura f de avispa
dregniti v osje gnezdo hurgar en un avispero
osji (vitek) stas talle m de avispa

oskŕba approvisionnement moški spol , ravitaillement moški spol , alimentation ženski spol , vivres moški spol množine , soins moški spol množine

oskrba z bencinom, z električno energijo, z gorivom, s plinom, s surovinami approvisionnement en essence, en énergie électrique, en combustible, en gaz, en matières premières
oskrba prebivalstva s hrano ravitaillement de la population
oskrba z municijo approvisionnement en munitions
oskrba z vodo, z živili approvisionnement (ali ravitaillement) en eau, en vivres
biti v oskrbi nekoga être à la charge de quelqu'un, être entretenu par quelqu'un, être confié aux soins de quelqu'un
imeti koga v oskrbi avoir quelqu'un à sa charge
imeti popolno oskrbo être logé et nourri, avoir table et logis, avoir le vivre et le couvert
koga v oskrbo dati confier quelqu'un aux soins de quelqu'un, mettre quelqu'un en pension
prekiniti (ali prenehati z) oskrbo couper les vivres
oskrba kotla z vodo alimentation d'une chaudière en eau
popolna oskrba pension ženski spol (ali assistance ženski spol) compléte
socialna oskrba aide ženski spol (ali assistance ženski spol) sociale
stanovanje z vso oskrbo pension ženski spol compléte
bolniška oskrba assistance (ali soins donnés) au malade
zdravniška oskrba assistance médicale

oskŕba aprovisionamiento m ; sostenimiento m ; abasto m ; manutención f

bolniška oskrba asistencia f, cuidado(s) m (pl)
zdravniška oskrba asistencia f médica
oskrba s hrano alimentación f
oskrba z živili (z vodo) abastecimiento m de víveres (de agua)
oskrba v naturalijah manutención en especies; suministros m pl
socialna oskrba previsión f social
polna oskrba pensión f, asistencia f completa
oskrba z živili (voj) avituallamiento m, aprovisionamiento m
oskrba z elektriko suministro m de eletricidad

oskrbéti, -bováti approvisionner, ravitailler , (s hrano, s stretivom) alimenter, fournir; pourvoir de, munir de, nantir de; prendre soin de, donner des soins à

oskrbeti koga s čim pourvoir quelqu'un de quelque chose
oskrbeti z zalogo pourvoir (ali nantir) de provisions
oskrbeti z živili approvisionner en vivres
oskrbeti se s'approvisionner (de, en), se ravitailler, faire provision de, se pourvoir de, se munir de, se nantir de, se fournir, faire des achats de
oskrbeti se z bencinom s'approvisionner en essence, faire le plein d'essence
oskrbeti se s čim faire provision de quelque chose
oskrbeti se s krmo za živino faire provision de fourrage pour le bétail
oskrbeti se z živili, s perilom se pourvoir d'aliments, de linge
sam se oskrbeti pourvoir à ses propres besoins
oskrbovati letalo med poletom ravitailler un avion en vol
oskrbovati mesto z mesom, z gorivom ravitailler une ville en viande, en carburant

osnóva base ženski spol , élément moški spol (de base) ; (tkalstvo) chaîne ženski spol ; figurativno fondement moški spol , principe moški spol

brez osnove sans fondement
na osnovi sur la base de, en partant de, en vertu de
na tej osnovi à ce titre
na osnovi enakopravnosti sur un pied d'égalité, à titres égaux
na kakšni osnovi? à quel titre?
osnove marksizma les principes moški spol množine du marxisme
osnove matematike éléments moški spol množine de mathématiques
trditev nima osnove cette affirmation ženski spol est dénuée de tout fondement
določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja flxer les prix sur la base de l'offre et de la demande
ne imeti trdne osnove pécher par la base
postaviti osnovo jeter (ali poser) les fondements

osprédje premier plan moški spol (tudi figurativno) partie ženski spol antérieure ; (pri sliki) devant moški spol ; (stavbe) façade ženski spol , face ženski spol antérieure (ali de devant) ; frontispicc moški spol

v ospredju au premier plan
biti v ospredju (figurativno) être au premier plan (ali en vedette, en avant)
stopiti v ospredje (figurativno) passer au premier plan, se mettre en vedette (ali en évidence, en avant), se faire remarquer

osprédje (slikarstvo) primer plano m (tudi fig) ; parte f anterior ; (gledališče) primer término m

biti v ospredju (fig) ocupar un puesto relevante; estar en primer plano
postaviti v ospredje (fig) hacer resaltar, poner de relieve
stopiti v ospredje pasar a primer plano, atraer la atención general; adquirir destacada importancia; situarse en el primer plano

osrédje centro m ; medio m

v osredju en el centro, en medio
biti v osredju estar en medio

osredotóčiti concentrer; centraliser

osredotočiti misli se recueillir, se concentrer
osredotočila je vso svojo ljubezen na hčer elle a mis toute son affection en sa fille