-
παιδεραστία, ἡ ljubezen do dečkov.
-
παίδευσις, εως, ἡ (παιδεύω) 1. odgoja, poduk, poučevanje. 2. izobraževališče, šola, τῆς Ἑλλάδος (naprava za odgojo) šola Grecije.
-
παιδιά, ἡ (παίζω) (otroška) igra, šala, dovtip, παιδιᾷ v šali.
-
παιδία, ἡ = παιδεία.
-
παιδίσκη, ἡ (demin. od παῖς) 1. dekletce, deklica, hčerka. 2. mlada sužnica, NT dekla.
-
παιδογονία, ἡ roditev otrok.
-
παιδο-κτόνος 2 (κτείνω) otroke moreč; subst. ὁ, ἡ morilec, morilka otrok, detomorec, detomor(il)ka.
-
παιδ-ολέτωρ, ορος, ὁ, ἡ (ὄλλυμι) poet. in fem. παιδ-ολέτειρα, ἡ otroke moreč, detomorec, detomor(il)ka.
-
παιδοποιία, ἡ roditev otrok.
-
παιδουργία, ἡ roditev otrok.
-
Παιονία, ἡ, ion. -ίη dežela v severni Makedoniji; preb. οἱ Παίονες, adi. Παιονικός 3, fem. Παιονίς, ίδος, ἡ pajonska zemlja, razdeljena na 10 plemen, med njimi οἱ Παιόπλαι.
-
παῖς, παιδός, ὁ, ἡ [Et. iz παϝις, παϝιδος, kor. powe "mladič", lat. puer iz pover, pullus, pubes; slov. ptica, ptič (strslov. pъtica). – Obl. voc. παῖ, ep. tudi πάϊ, gen. du. παίδοιν, pl. παίδων, dat. pl. παισί, ep. tudi παίδεσσι]. 1. dete, otrok; deček, deklica, mladič, mladenič, ἐκ παιδός (παίδων) od mladih nog. 2. sin, hči; pl. otroci, potomci. 3. hlapec, suženj NT.
-
Παισός, ἡ mesto v Troadi.
-
Πακτύη, ἡ mesto na trakijskem Herzonezu.
-
Πακτυική, ἡ pokrajina v vzhodni Perziji; preb. οἱ Πάκτυες.
-
παλάθη, ἡ ion. vkuhano sadje, marmelada.
-
παλαιότης, ητος, ἡ starost, starodavnost NT.
-
παλαισμοσύνη, ἡ ep. borjenje, spretnost (izurjenost) v borjenju.
-
Παλαιστίνη, ἡ Palestina.
-
παλαίστρα, ἡ (παλαίω) borilnica, telovadnica, vežbališče.