Franja

lot² [lɔt] prehodni glagol
razdeliti (zemljo) na parcele (out)
žrebati, z žrebom določiti, razdeliti

Lotteriegewinn, der, dobitek/zadetek na loteriji, loterijski dobitek

Lotteriespieler, der, igralec na loteriji

louver [lú:və] samostalnik
zgodovina, arhitektura stolpič na srednjeveških hišah z linami za ventilacijo; škržna špranja

louveterie [-tri] féminin lov na volkove

louvetier [-tje] masculin vodja lova na volkove

love-lock [lʌ́vlɔk] samostalnik
koder na čelu ali sencu

low-downer [loudáunə] samostalnik
ameriško, pogovorno belec, ki pride na nič

Löwenjagd, die, lov na leve

ložína ž dijal. njiva na strmoj padini koja se obrađuje ručnim kopanjem

lucano

A) agg.

1. geogr., hist. lukanski

2. geogr. basilicatski, ki se nanaša na pokrajino Basilicata

B) m (f -na)

1. geogr., hist. Lukanec, Lukanka

2. geogr. prebivalec (-lka) pokrajine Basilicata

C) m jezik basilicatsko narečje

lucchese

A) agg. geogr. ki se nanaša na Lucco

B) m, f geogr. prebivalec (-lka) mesta Lucca

lūci-fer -fera -ferum (lūx in ferre)

1. svetlo(bo)nosen, svetlobo (od)dajajoč: lampas Acc. fr., pars lunae Lucr. ki je razsvetljen, equi O. konji boginje Lune, fenestrae Cod. I.

2. occ. na svetlobo (na dan) spravljajoč = porod pospešujoč: Diana Lucifera Ci., l. manūs O.

3. metaf. svetlobonosen = blagonosen, odrešilen: Prud.

4. klas. le subst. Lūcifer -ferī, m (spol po gr. ὁ φωσφόρος sc. ἀστήρ) Svetlo(bo)nosec, tj. planet Venera, danica: stella Lucifer interdiu, noctu Hesperus ita circumeunt … Varr., infima est quinque errantium terraeque proxima stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Latine dicitur Lucifer Ci., stella gravis nobis, Lucifer ortus erat O., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O.; po bajki je Lucifer sin Avrore, Keiksov (Cēōx) in Dajdalionov oče, ki je z Venero tekmoval za stavo lepote: O., Hyg., Stat., Cl.; od tod Lucifero genitus (= Ceyx) O.; meton. dan: tot Luciferi O., non habet officii Lucifer omnis idem O., exsiliente Lucifero Amm.

lucror -ārī -ātus sum (lucrum)

1. (pri)dobi(va)ti, dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, na dobičku biti pri čem, doseči (dosegati) kaj: Icti., Lact., omne stipendium l. Ci., auri pondo decem l. Ci., locupletes suum perdunt, debitores lucrantur Ci., plus mendacio atque etiam periurio lucrabatur Suet., ex annonae quoque caritate lucranti[a] adcrevit invidia Suet., lucrantium suspecta vox Suet. dobičkarjev; occ. (pri)varčevati, prihraniti (prihranjevati): salis lucrandi occasio Plin.

2. metaf. pridobi(va)ti si, zadobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj: lucretur indicia veteris infamine Ci. naj mu bodo v dobiček = zamolčati jih hočem, nočem jih navesti, domitā nomen ab Africa lucratus H., quonam usque moram lucrabere fati? Stat., ne peregrinus poenas dissoluti regulis matrimonii lucraretur Amm. da ne bi tujec brez kazni užival sadov kraljeve ločitve (razporoke); z dvojnim acc.: lucratus est eum inimicum Vulg. naredil si ga je za sovražnika, nakopal si je njegovo sovraštvo.

lúčac -čca m
1. godalni lok: gusle i lučac
2. locen, locanj na otroški zibelki
3. locen, povraz pri kotlu
4. del trsove sadike, ki ga pri sajenju zagrebemo

lúčarica ž najmljena žena koja bdi kod mrtvaca na odru

lùčinštāk m kdor praznuje slavo na sv. Luka dan

lúčka ž
1. svjetiljčica (svet-): prižgati -o; kontrolna lučka; rdeča lučka
crveno svjetlo
2. žiška: naliti olja v -o; nočna lučka
3. plodovi maslačka u obliku lopte: regratove -e
4. mlječni (mleč-) sladoled na štapiću

ludique [lüdik] adjectif ki se nanaša na igro, igranje; masculin igranje, igre (otrok)

luftbeständig obstojen na zraku