Franja

nízati (-am)

A) imperf.

1. infilare (perle); infilzare

2. disporre (uno dopo l'altro), far seguire:
nizati besede v stavke disporre le parole in frasi

3. enumerare; citare; raccontare

B) nízati se (-am se) imperf. refl. susseguirsi; ekst. stendersi

nízek bas, peu élevé ; (sloj) inférieur, humble, obscur ; (misli…) vil, trivial, vulgaire, abject ; (cene) bas, modéré, modique

nizkega rodu d'humble origine
po najnižji ceni au plus juste prix, au prix le plus bas (ali minimum)
nizko leteti voler bas

njegóv (-a -o)

1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
njegov avtomobil la sua macchina
njegova družina la sua famiglia
sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
njegova ekscelenca Sua Eccellenza
njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà

njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
njen klobuk il suo cappellino
njena čast il suo onore
otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
njena bo obveljala sarà come dice lei
po njenem secondo lei

njíva champ (labouré) moški spol

njivo obdelati cultiver (ali labourer) le champ
pognojiti (zorati, posejati, požeti) njivo fumer (labourer, semer, moissonner) un champ

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

noble [nɔbl] adjectif plemiški; plemenit, blag; veličasten, vzvišen

les nobles plemstvo
le noble art boks
noble-épine féminin, botanique glog

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

noctū (analogno po diū iz nox tvorjen loc. = nocte; prim. noctulūcus) ponoči, pod okriljem noči

1. kot subst. le predklas: hāc noctu, quā noctu Pl., Enn., noctu concubiā Enn., in sereno noctu Ca., noctu multa domum dimitti Quadr.

2. v klas. lat. zgolj adv. (naspr. diu, klas. interdiu): Pl., Ter., Ca., Lab., Lucr., Ci., S., C., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Auct. b. Afr., L., H., Pr., Tib. idr., noctu lucuque (= luceque) Varr., quotiens illum lux noctu aliquid describere ingressum, quotiens nox oppressit Ci., noctu ligna contulerunt N., noctu diuque Tit. fr., S. fr., noctu an interdiu Corn., nonnumquam interdiu, saepius noctu C., vesperā aut noctu Suet., noctu dieque Aur.

nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo

nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol

lesena noga jambe de bois
umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
plavalna noga pied palmé
ploska noga pied plat
sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
biti dober v nogah être bon marcheur
izgubiti tla pod nogami perdre pied
podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes

nôga (-e) f

1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!

2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)

nogavíca (kratka) sock, (dolga) stocking

dolge nogavíce long stockings, hose pl
par nogavíc a pair of stockings
zelo kratka nogavíca (do gležnjev) ankle sock, bobby sock, pl -sox, -s
tenke, prozorne ženske nogavíce sheer stockings, pl
nogavíce z ojačanimi prsti in peto stockings pl with reinforced heels and toes
brezšivne nogavíce seamless stockings pl
bombažne nogavíce cotton stockings pl
moška nogavíca sock, half hose
ženske nogavíce ladies' (ali women's) stockings pl
elastične nogavíce elastic stockings pl
nogavíca -dokolenka knee-length, mid-length
nogavíce iz umetne svile rayon stockings pl
najlonske nogavíce nylons pl
svilene nogavíce silk stockings pl
volnene nogavíce woollen (ZDA woolen) stockings pl
v nogavícah (= sezut) in one's stockings, in one's stockinged feet
obut (le) v nogavíce stockinged
nogavíce brez stopala hosetops pl
nogavíce za krčne žile elastic stockings pl
tovarna nogavíc hosiery mill
trgovina z nogavícami hosier's
obleči (sleči) nogavíce to put on (to take off) one's stockings
obleči komu nogavíce to help someone on with his (ali her) stockings
nogavíca se natrga the stocking ladders, there is a ladder in the stocking
pas za nogavíce suspender belt
podveza za nogavíco garter; suspender

nogavíca (-e) f pl. nogavice calze:
obuti nogavice mettere le calze
plesti nogavice fare la calza
moške, ženske nogavice calze da uomo, da donna
bombažne, najlon, volnene nogavice calze di cotone, di nylon, di lana
debele nogavice calze grosse
dolge nogavice calze
elastične nogavice calze elastiche
kratke nogavice calzini
hlačne nogavice collant, calzamaglia
mrežaste nogavice, nogavice brez šiva calze a rete, calze senza cucitura

nóht (-a) m unghia:
barvati si, lakirati nohte smaltare le unghie
gristi, striči nohte mangiarsi, tagliare le unghie
pren. iti komu za nohte non sapere a che santo votarsi
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

noircir [nwarsir] verbe transitif (po)črniti, črno (po)barvati, v temnih barvah slikati; figuré očrniti, obrekovati

(se) noircir počrneti, postati temen, (po)temneti
se noircir v slabo luč se postaviti, medsebojno se obrekovati, populaire opijaniti se
le ciel noircit nebo se temni; verbe intransitif potemneti

nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

(bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
au nombre de mille tisoč po številu
nombre premier praštevilo
nombre total skupno število, vsota, seštevek
nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
nombre pair, impair sodo, liho število
nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
en (grand) nombre v velikem številu
le plus grand nombre večina
en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
sans nombre brez števila, brezštevilen
depuis nombre d'année, s že precéj let
compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
élever un nombre au carré kvadrirati neko število
être du nombre biti (spadati) zraven
n'être pas en nombre ne biti sklepčen
faire nombre povečati število, zraven šteti

nome m

1. ime:
il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
nome commerciale trgov. blagovna znamka
nome depositato trgov. zaščitni znak
nome di luogo krajevno ime, toponim
a nome di qcn. v imenu nekoga
a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
in nome di qcn. v imenu nekoga
in nome di Dio Bog pomagaj!
sotto nome di pod imenom
atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

2. osebno ime; priimek:
nome d'arte umetniško ime, psevdonim
nome di battaglia ilegalno ime
nome di battesimo krstno ime
nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
opera senza nome anonimno delo
avere di nome, per nome imenovati se
è un bel nome to je znana oseba
fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

3. pren. sloves, ugled; glas:
avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
avere un nome in qcs. sloveti po čem

4.
nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

5. jezik samostalnik

nōminātīvus 3 (nōmināre) gram. t. t. = imenovalen: interrogationes Prisc., casus nominativus ali subst. le nōminātīvus -ī, m imenovalnik, nominativ: Varr. idr. slovničarji, nomina singulari nominativo Q. v imenovalniku ednine.