Franja

Zadetki iskanja

  • opravíčiti excuser; justifier; disculper

    opravičiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses à quelqu'un; se justifier; se disculper
    prosim, opravičite me pri veuillez (ali je vous prie de) m'excuser auprés de
    opravičite me faites toutes mes excuses
    opravičiti se pred kom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un
    opravičujem se, da sem zamudil je m'excuse d'être (venu) en retard
    pričakovanja remplir (ali satisfaire) l'attente
    uspeh je opravičil stroške le succès a justifié les frais
    opravičen izostanek absence ženski spol justifiée
    opravičiti prijatelja obtožb disculper un ami des accusations
    kdor se opravičuje, se obtožuje qui s'excuse s'accuse
  • oprávljanje ejecución f ; (poklica) práctica f , ejercicio m ; (dolžnosti) cumplimiento m ; (službe) desempeño m ; (obrekovanje) calumnia f , difamación f , denigración f

    pri opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
    v opravljanju svojega poklica en la práctica de su oficio, en el ejercicio de su profesión
  • oprávljati (biti dejaven) exercer, pratiquer; accomplir, faire, exécuter, remplir, s'acquitter de ; (pripovedovati slabo o kom) médire, diffamer ; familiarno cancaner, commérer, potiner, déblatérer contre, clabauder

    opravljati funkcijo faire fonction de, s'acquitter de ses fonctions
    opravljati izpit passer un examen
    opravljati izvidniške polete accomplir des vols de reconnaissance
    opravljati poljska dela exécuter des travaux agricoles
    opravljati prevoze po naročilu exécuter des transports sur commande
    opravljati službo exercer une fonction
    opravljati zdravniški poklic pratiquer la médecine
    plačila se opravljajo v dolarjih les paiements se font en dollars
    to funkcijo opravlja banka cette fonction est remplie par la banque
    opravljati svoje sosede médire de ses voisins
    opravljati in obrekovati diffamer et calomnier
  • opredelíti définir, déterminer, préciser, expliquer, fixer, spécifier, particulariser

    opredeliti se se déterminer, s'orienter, opter
    opredeliti pojav, pojem définir un phénomène, une conception
    opredeliti vodilno temo moderne umetnosti déterminer (ali constater) le théme directeur de l'art moderne
    opredeliti z zakonskimi določili fixer (ali déterminer) à l'aide de dispositions législatives
    opredeliti se za Slovenca opter pour la nationalité slovène
    ni se opredelil za nobeno stran il ne s'est prononcé pour aucun parti
    opredeliti se za koga, za kaj se prononcer pour quelqu'un, pour quelque chose (ali en faveur de quelqu'un, de quelque chose)
    opredeliti se proti prendre position contre, se prononcer contre
  • oprémljen equipado; provisto; amueblado

    opremljeno stanovanje piso m amueblado, casa f amueblada
    dati v najem opremljeno sobo, opremljeno stanovanje subarrendar una habitación amueblada, un piso amueblado
    stanovati v opremljeni sobi vivir en una habitación amueblada
    biti opremljen z estar provisto de
  • opréti apoyar; sostener; basar (na en) ; (drevo) rodrigar

    opreti se na apoyarse en
  • oprezovánje acecho m

    na oprezovanju al (ali en) acecho
  • oprsje samostalnik
    1. (ženske prsi) ▸ kebel
    bujno oprsje ▸ dús keblek
    silikonsko oprsje ▸ szilikonkeblek
    golo oprsje ▸ mezítelen keblek
    žensko oprsje ▸ női keblek
    umetno oprsje ▸ műkeblek
    razkazovati oprsje ▸ kebleket mutogat
    buljiti v oprsje ▸ kebleket bámul
    Zvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

    2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
    Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
    Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

    3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
    Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
    Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.
  • opuesto pretekli deležnik od oponer

    opuesto a nasproti ležeč
    el parecer opuesto nasprotno mnenje
    en sentido opuesto v nasprotnem smislu
    al lado opuesto na nasprotni strani
  • opulencia ženski spol veliko bogastvo, obilje, pretek

    vivir en opulencia živeti v blagostanju, obilju
  • or1 [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

    en or iz zlata, zlat
    pièce féminin d'or zlatnik
    or en barre zlato v palici
    or filé zlata nit
    à prix d'or za visoko ceno
    la soif de l'or žeja po bogastvu
    affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
    pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
    afflux masculin d'or dotok zlata
    âge masculin d'or zlata doba
    cœur masculin d'or zlato srce
    couverture féminin d'or zlato kritje
    étalon masculin or zlata veljava
    jaune d'or zlato rumen
    livre masculin d'or zlata knjiga
    lettres féminin pluriel d'or zlate črke
    réserve féminin d'or zlata rezerva
    adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
    acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
    dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
    jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
    nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
    payer au poids de l'or zelo drago plačati
    promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
    rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
    tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
    faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado
  • orante

    (en actitud) orante v molilni drži (kip)
  • orbus 3 (prim. skr. arbha- majhen, slaboten, šibek, otrok, gr. ὀρφ-αν-ός sirota, got. arbi, arbja = stvnem. arbi, erbi = nem. das Erbe dediščina, starejše sl. rob suženj)

    1. oropan, brez
    a) roditeljev, staršev = osirotel: filii mei te incolumi orbi non erunt Ci. ep., o. patre Ter.; subst. orbus -ī, m in orba -ae, f sirota: Ter., L.
    b) otrok: Ph., Q., Plin. iun., senex Ci., Cinyras O.; z gen.: Memnonis orba mei O.; z abl.: liberis L., orbus virili sexu adoptavit sibi Afr. fr.; o živalih (= gr. ἄπαις τέκνων): liberis orbae oves Pl., orbae natis suis matres (sc. agnarum) Col.; z ab: a totidem natis orba O.
    c) soproga ali soproge = ovdovel: a viro O.; pesn.: orbum cubile Cat.; subst.: orbi orbaeque L. sirote in vdove.

    2. metaf. sploh oropan česa, osirotel, brez česa: post Hortensii mortem orba eloquentia Ci., Sulpicius (sc. morte suā) omnem legationem orbam relinquit Ci. (ker je bil najmodrejši med poslanci); z gen.: auxili opumque Pl., luminis O., pedum Lucr.; z abl.: terra mortalibus orba O., forum litibus orbum H., rebus omnibus o. Ci., orbus altero lumine Plin., orba luminibus senecta Plin., orbus omnibus sensibus Vell., linter orba ventis O., verba orba viribus O., Gabinia res orba consilio auxilioque L.; occ. brez oči = slep: en orba et saeva et iniqua Fortuna! Ap.; pren.: orbi palmites (naspr. frugiferi) Col. brez očesc.
  • orden moški spol (ženski spol) red, vrsta, razpored; pravilo, smernica; metoda, sistem; ravnanje, postopanje; stanje, položaj; (gradbeni) slog

    orden de batalla bojni red
    orden corintio korintski stebrni slog
    orden de cosas (fig) sistem, metoda
    número de orden zaporedna številka
    en orden v redu
    de primer orden prvovrsten
    por su orden po vrsti
    por orden de estatura po velikosti
    llamar al orden k redu pozvati, opomniti, posvariti
    poner en orden v red spraviti
    ¡al orden! k redu!
  • orden ženski spol ukaz, povelje; naročilo; red, odlikovanje

    orden del día dnevno povelje; dnevni red
    Orden Franciscana, Orden de San Francisco frančiškanski red
    orden sacerdotal mašniško posvečenje
    Real Orden kraljeva odredba
    anulación de una orden preklic naročila
    ¡a la orden! ¡a las ordenes de V.! razumem! kot ukažete!
    en orden de z ozirom na
    hasta nueva orden do preklica, do nadaljnjega
    por orden po naročilu, po ukazu
    dar una orden dati naročilo, naročiti; odrediti
    revocar, anular una orden preklicati naročilo
    ordenes monásticas meniški redovi
    siempre a las ordenes de V. vedno Vam na uslugo
  • ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

    c'est dans l'ordre to je v redu
    par ordre de po nalogu, po naročilu
    sur ordre de po ukazu
    dans cet ordre des idées v tej zvezi
    de premier ordre prve vrste, prvovrsten
    en bon ordre v dobrem redu, pravilno
    en ordre de marche sposoben za obratovanje
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
    sous les ordres de pod poveljstvom
    par ordre alphabétique po abecednem redu
    mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
    numéro masculin d'ordre tekoča številka
    rappel masculin à ordre poziv k redu
    ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
    le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
    adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
    à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
    ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
    ordre de bataille bojni razpored
    ordre de chevalerie viteški red
    ordre d'essai poskusno naročilo
    ordre mendiant (religion) beraški red
    ordre de paiement plačilni nalog
    ordre de préséance razvrstitev po činih
    ordre religieux, monastique meniški red
    adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
    annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
    dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
    passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
    rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
    manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
    mettre en ordre spraviti v red, urediti
    se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
    rappeler à l'ordre pozvati k redu
  • orehovína (bois moški spol de) noyer moški spol

    miza iz orehovine une table en noyer
  • oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

    d'oreille po posluhu
    jusqu'aux oreilles do ušes
    par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
    oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
    oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
    oreille-de-souris (botanique) spominčica
    les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
    en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
    avoir l'oreille basse biti ponižen
    avoir l'oreille dure biti naglušen
    avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
    avoir l'oreille fine dobro slišati
    avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
    avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
    baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
    avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
    n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
    dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
    dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
    dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
    donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
    dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
    échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
    écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
    n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
    entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
    être dur d'oreille biti naglušen
    faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
    fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
    frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
    gager ses oreilles staviti svojo glavo
    se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
    laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
    laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
    marcher l'oreille basse biti osramočen
    mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
    ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
    recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
    rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
    souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
    tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
    tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
    se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
    venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
  • orfèvre [ɔrfɛvr] masculin zlatar

    orfèvre bijoutier, orfèvre-joaillier juvelir
    être orfèvre en la matière biti strokovnjak za kaj, spoznati se v čem
    vous êtes orfèvre, Monsieur Josse! (se reče tistemu, ki da sebičen nasvet)
  • original, e, aux [-žinal, no] adjectif izviren, samonikel, poseben, originalen, svojevrsten, nenavaden; masculin izvirnik, original, izvirno delo; čudak, original, posebnež

    édition féminin originale izvirna, prva izdaja
    copie féminin conforme à l'original prepis (je) ustrezen izvirniku
    en original v izvirniku