Franja

cruor -ōris, m (prim. gr. κρέας meso, lat. cruentus, cruentāre, crūdus, crūsta, osk. krustatar = lat. „cruentantor“, sl. kri, hr. krv)

1. iz rane sikajoča, tekoča ali iztekla kri, strjena kri, potok krvi: nisi cruor appareat, vim non esse factam Ci., oblitus cruore et luto ambustus est Ci., e nostro cum corpore sanguis (= kri v telesu, v žilah) emicat exsultans alte spargitque cruorem Lucr., cruore atque luctu omnia compleri S., crassumque cruorem ore eiectantem … ducunt ad navīs V., quae caret ora cruore nostro? H., cruor emicat alte O., cr. concretus Cels., si extrinsecus cruor fluxisset Cu., si oculi suffunduntur cruore Plin. če kri zalije oči, če so oči podplute, oblitus faciem (v obrazu) suo cruore T., mox ubi sanguis (kri v telesu, v žilah) artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., cr. captivus (ujetnikov) T.; v pl. = krvni (krvavi) madeži, kaplje (srage) krvi, sledovi krvi, potoki krvi: atros siccare veste cruores V., arma nondum expiatis uncta cruoribus H. po nenehnem … prelivanju krvi omadeževano, hostiarum cruores Ap.; cruor pesn. nam. sanguis: sive cibos omnīs … dicent esse et habere in se nervorum corpora parva et omnino venas partīsque cruoris Lucr. (prim. Lucr. V, 130).

2. met. prelivanje krvi, ubijanje, moritev, umor: nullus ei ludus videtur esse iucundior quam cruor Ci., vivere in cruore Cinnano Ci. v krvavi Cinovi dobi, castus a cruore civili (= civium) Ci., e gremio et complexu matrum ad caedem et cruorem abstrahi Ci., hinc cruor, hinc caedes Tib., adde cruorem stultitiae H. misli si, da iz te norosti nastane umor, lupus cupidus cruoris O., se parare cruori O. na moritev, regna Phari nullo quaesita cruore Lucan., a cruore innocentium abstine Vop.

3. pren.
a) življenjska moč, živost: scit, cruor imperii qui sit Lucan.
b) krvava pena: canentem mandens aper ore cruorem Lucan.; v sramotilnem pomenu: Col. (X, 360).

crūricrepida -ae, m (crūs in crepāre) šalj., po grških patronimikih tvorjeno poimenovanje sužnja, po čigar golenih bijejo udarci, nekako = krakoplesk(anec): Pl.

cruzar [z/c] križati; križema postaviti; prečkati; prekrižati; prerezati (linijo); podeliti odličje viteškega križca

cruzar en barca z brodom prepeljati
cruzar los brazos, cruzar las manos prekrižati roke; biti brez dela; roke viti (od obupa)
cruzar la calle prečkati (iti čez) ulico
cruzar la cara de alg. koga po obrazu udariti
cruzarse križati se; nakopičiti se
cruzarse de brazos (manos) roke prekrižati; biti brez dela
cruzarse de caballero postati križar
cruzarse de palabras (s)pričkati se

cual

el cual, la cual, lo cual kateri -a -o; ki; kot, kakor, tako kot
respeto al cual glede katerega
la razón por la cual razlog, zaradi katerega
casos cuales ocurren a menudo primeri, kot se često dogajajo
por lo cual, por cual motivo zaradi česar
cual... cual... eden ... drugi; ta ... oni
cual más, cual menos eden več, drugi manj; vsak po svojih zmožnostih
cual o cual, tal cual tu pa tam eden, nekateri (maloštevilni)
a cual más (y mejor) vedno eden več ko drugi; (kot) za stavo
tal cual tako tako
tal cual lo digo tako, kot pravim
sea cual fuera naj bo, kot hoče
cual si (= como si) kot da
cual si no lo supiera kot da (on) tega ne bi vedel

cuando ko, kadar, kakor hitro; če; dokler ne; ker; tudi če, četudi

cuando V. quiera po Vaši želji
cuando quiera kadarkoli
cuando sea necesario če bo treba; v sili
lo dejo para cuando vengas pustim to, dokler ne prideš ti
cuando niño kot otrok; v svoji otroški dobi
cuando la recolección med žetvijo
cuando lo dice él, será cierto ker on to pravi, bo že res
cuando no estuviera obligado a hacerlo če ne bi bil prisiljen to napraviti
cuando no če ne; sicer; drugače
incluso cuando celó če
de vez en cuando, de cuando en cuando tu pa tam, od časa do časa, včasih, marsikdaj
hasta las diez cuando más kvečjemu (največ) do desete ure
cuando menos najmanj, vsaj
cuando más, cuando mucho kvečjemu, največ

cuánto koliko?

¿cuánto? koliko? po čem?
¿cuánto dura el discurso? kako dolgo traja govor?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿por cuánto? po čem? zakaj?
¿de cuánto acá? kako dolgo že? kako dolgo še?
¿a cuántos estamos? katerega (v mesecu) smo danes?
decirle a uno cuántas son cinco komu odkrito svoje mnenje povedati
número no sé cuántos število x, poljubno število
¡cuánto me alegro! kako vesel sem (tega)!
¡cuántas víctimas! koliko žrtev!

cuatro štiri

el cuatro de junio 4. junij
cuatro palabras nekaj besed
a las cuatro de la tarde ob štirih popoldne
Cuatro Vientos ime letališča pri Madridu
más de cuatro veces često, pogosto
más de cuatro mnogi
a cuatro patas po vseh štirih

cubero moški spol sodar

a ojo de buen cubero po meri na oko

cucelj samostalnik
1. (za pitje) ▸ cumi, cucli
2. (kot duda) ▸ cumi, dudli, cucli
Mati vzame iz ročne torbice cucelj in ga potisne otroku v usta. ▸ Az anya a kézitáskájából kiveszi a cumit és a gyermek szájába dugja.

cucūlus -ī, m (onomatop. po kukavičjem oglašanju „kuku“, kakor tudi v drugih jezikih; prim. gr. κόκκυξ = sl. kukavica = nem. Kuckuck) kukavica: Plin., Porph., de avibus pleraeque a sua voce dictae, ut … cuculus Varr., vindemiator … , cui saepe viator cessisset magnā compellans voce cuculum H. (porogljivo se je „kuku“ reklo lenemu górniku, ki je prepozno obrezoval in trebil trte, kajti takrat, ko se kukavice že vračajo, v Italiji trte že odganjajo); kot psovka neumnemu človeku tepec, bedak: Pl. (ki meri tudi cūcūlus), toda: cano capite cuculus Pl. = stara zakonska pokveka.

cucumis -eris, m (prim. gr. κύκυον)

1. krastavec, murka, kumara: Varr., Cels., Col., Plin., Vulg.

2. po barvi in vonju kumari podobna morska rastl.: Plin.

Opomba: Nom. sg. cucumer in (sicer pravilni) gen. cucumis navajajo slovničarji, toda brez izpričanja, pač pa se dobi pri Plin. dat. cucumī, acc. cucumim (ali cucumin), abl. cucumī in acc. pl. cucumīs.

cue¹ [kju:] samostalnik
značnica, geslo; namig, migljaj

to take the cue from another ravnati se po kom
to take up the cue ravnati se po namigu, po navodilu
to give the cue namigniti

cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje

cuiller, cuillère [kɥijɛr] féminin žlica; vsebina žlice; technique žlica, ometača

petite cuiller žlička
cuiller à soupe, à café, à moutarde, à dessert žlica za juho, za kavo, za gorčico, za poobedek
cuiller de bois lesena žlica
cuiller drague vedro pri bagru
ne pas y aller avec le dos de la cuiller krepko seči po
être à ramasser à la petite cuiller biti v bednem stanju
faire quelque chose en deux coups de cuiller à pot hitro kaj narediti
prenez une cuiller à café de cette potion vzemite kavino žličko te zdravilne pijače

cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

à cul na koncu (brez sredstev)
quel cul! kakšen bedak!
ce qu'il est cul! kako je bedast!
(populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
(populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
renverser cul par-dessus tête prekucniti
c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel

culmen -inis, n (prim. celsus in columen)

I.

1. vrh, najvišja točka, kopa: culmina Alpium C., c. montium Plin., c. Tarpeium Suet.; c. caeli Ci. (Arat.) nebesna kupola, po drugih zenit.

2.
a) arhit. sleme, zatrep: c. aedis Iovis L., tecti V., O., Cu., tecta domorum culmina V., tugurī congestum caespite culmen V., ruit alto a culmine Troia V. s svoje višine, villarum culmina fumant V., mersae culmina villae O., columen in summo fastigio culminis Vitr., c. domus Suet.; od tod slamnata (s slamo krita) koča: Sen. ph., in pesn. hiša: Val. Fl., Sen. tr.
b) človeško teme: hominis L.

3. pren. višek, vrhunec: a summo culmine fortunae L., summo de culmine lapsus Lucan., illum summo de culmine rerum morte petit Lucan., culmen omnium rerum tenere Plin., pars haec pervenit ad culmen Plin., summum c. Iovis Sil., c honoris mei Ap., auctoritatis Aug., regale Cl. knežja visokost.

— II. pesn. bil, slama: durae culmen inane fabae O.

culto moški spol obdelovanje, gojenje; kult, bogočastje, religija

rendir culto (po)častiti

cultus -ūs, m (colere)

1. obdelovanje, obdelava, sajenje, gojitev; abs.: Mel., Q., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L.; z adj.: regiones omni cultu propter vim frigoris aut caloris vacantes Ci., mons vastus ab natura et humano cultu S., loca humano cultu vacua Cu., humani cultus rara vestigia Cu., patrii cultūs V. obdelovanje polj po običajih prednikov; z objektnim gen.: Col., Sen. rh., Fl., c. agrorum L.; v pl.: cultūs agrorum Ci., Col., Lact., genus hominum suetum rapinis magis quam agri cultibus S. fr., tum patitur cultūs ager O., locorum cultūs O. obdelave; met. v pl. nasadi, zasadi, obdelana polja, njive: omnes cultus fructusque Cereris in iis locis interisse Ci.; s subjektnim gen.: nullius agricolae cultu Ci., quod est tam asperum saxetum, in quo agricolarum cultus non elaboret? Ci., insulam Gyarum immitem et sine cultu hominum esse T.

2.
a) (o živini) vzgoja, gojenje, oskrbovanje, oskrba, reja, vzrejanje: qui cultus habendo sit pecori V.; s subjektnim gen.: quae (oves) quidem neque ali … neque ullum fructum edere ex se sine cultu hominum et curatione potuissent Ci.
b) (o človeku) nega, negovanje; abs.: copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque L.; z objektnim gen.: vestitus cultusque corporis Ci., adhibere cultum et curationem corporis Ci., victus cultusque corporis C., eripi feminis cura cultusque sui non potest Cels.

3. okras, okrasje, nakit, lepotičje, lišp, (sijajna) oprava, obleka, noša: Val. Max., Val. Fl., Plin. iun., Suet., Iust., ornavit (Thuyn) etiam torque atque armillis aureis ceteroque regio cultu N., c. miserabilis S., forma hominis miseranda cultu V. v revni obleki, ne virilis cultus in caedem (eum) … proriperet H., c. rusticus, militaris, amoenior, mundior iusto L., c. Punicus habitusque L., munditiae et ornatus et cultus, haec feminarum insignia sunt; … hunc mundum muliebrem appellarunt maiores nostri L., incinctus Gabino cultu L., specto cultum faciemque gradumque O., protinus induitur faciem cultumque Dianae O., c. pastoralis Vell., omni cultu triumphantium uti Vell., regali cultu habituque Cu., equites deinde Babylonii suo equorumque cultu … ultimi ibant Cu., colligere cultum suum Petr. svoj popotni plašč, c. muliebris Q., cultum dicimus, quem mundum muliebrem vocant Tert.; v pl.: regales cultus H., an cultus dotales … venum dedisset T. nevestin nakit, non his instrui cultus suos T.; sg. (tudi o stvareh): triumphi Vell. sijaj, vehiculum … cultu haud sane a vilioribus vulgatisque usu abhorrens Cu., arma quoque ad pristinum refecta sunt cultum Cu. blišč, aedes neque laxitate neque cultu conspicuae Suet.; pren. lepota, ličnost govora: scribere non sine cultu et nitore Q., carere cultu ac sententiis Atticis Q., locus exquisite et poëtico cultu enituit T.

4. način življenja, ureditev življenja, življenje, (o odraščajočih) tudi telesna vzgoja: Val. Max., Suet., c. vitae Ci., cultus victusque Ci., tenuissimo cultu vivere Ci. skromno, parsimonia victūs atque cultūs N. varčnost pri hrani in drugih življenjskih potrebah, (Pausanias) cultum vestitumque mutavit N., c. domesticus N. domača udobnost, c. Gallorum C., cultu et feritate non multum a Germanis differre Hirt. (ἓν διὰ δυοῖν) v neolikanem (divjaškem) življenju, Iugurthamque … eodem cultu quo liberos suos domi habuit S. je prav tako vzgajal kakor … , filiorum multus pueritiae c. S. sijajno dvorjanstvo za sinove, ultra Aethiopiam cultu Persarum agere S. fr., c. liberalis, humilis L., c. magnae fortunae L. visokemu stanu primerno življenje, gens dura atque aspera cultu V. utrjen v krutem življenju; occ. razkošno življenje, razkošnost, razkošje, udobno življenje, udobnost, udobje: c. humanitasque provinciae C., lubido stupri, ganeae ceterique cultus non minor incesserat S., c. ac desidia imperatoris L.

5. pren.
a) vzgajanje, vzgoja, izobraževanje, izobraženost, omika; abs.: genus hominum ad honestatem natum malo cultu corruptum Ci., homines a fera agrestique vita ad hunc humanum cultum civilemque deducere Ci. do tega položaja človeške in državne omike, de natura cultuque eius paucis dicere S., quīs neque mos neque cultus erat S., aspera sano levare cultu H., quid tam dignum cultu atque labore ducamus quam … Q., cultui est hoc legisse Gell.; z objektnim gen.: doctrina rectique cultūs pectora roborant H., animorum corporumque c. L., c. ingenii, cultum liberorum procurare Gell.
b) duševna nega, negovanje = ukvarjanje, bavljenje s čim: animi Ci., studiorum liberalium Sen. ph., litterarum Sen. ph., Gell., Iust., c. et studium philosophiae Gell.
c) α) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: sanguine convinctis tribuitur cultus Ci. se izkazujejo časti, benevolis officium et diligens tribuitur cultus Ci., c. meus T. meni izkazane časti, de cultu sui … respondit T. o njemu izkazanih časteh, c. in regem Cu. β) češčenje kakega božanstva, bogočastje: Val. Max., Lact., c. deorum Ci. ali deûm Cu. bogočastje, primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., c. numinum T., cultui Christiano adhaerere Amm.; v pl.: deorum cultūs religionumque sanctitates Ci., cultūs iusti ac pii Lact.; occ. izvrševanje, opravljanje čaščenja: exquisitus religionis c. ali exquisitus et novus religionis c. Val. Max., c. religionis Aug.

culullus, po drugih culillus, -ī, m (prim. gr. κύλιξ, κύλη posoda, čaša) darilna posoda: Acr.; od tod čaša z ročico, (velik) kozarec, dukelj, vrček: aureis mercator exsiccet culullis vina H., reges dicuntur multis urgere culullis … , quem perspexisse laborant, an sit amicitiā dignus H.

Cūmae -ārum, f (Κύμη) Kume, prastara grška primorska naselbina v Kampaniji blizu Baj, cvetoče obrtniško in trgovsko mesto, ki so ga ustanovili prebivalci istoimenskega eolidskega mesta (Κύμη) skupaj z evbojskimi Halkidci in Eritrejci, v Juvenalovem času redko naseljen kraj. Preb. so izdelovali poseb. posode iz rdeče prsti in tkali izvrstno platno: Ci. idr. — Soobl. (po gr. Κύμη) Cȳmē -ēs, f Cima (Kima): Stat., Sil. — Od tod adj.

1. (po gr. Κυμαῖος)
a) Cūmaeus 3 kumski: urbs (= Cumae) V., Sibylla (ki je po mitu prebivala v pečini blizu Kum) V., O. = Cumaea vates Pr., carmen V. = Sibilina prerokba, annus, virgo O. ali dux (sc. Aeneae) = Sibylla O., Cumaeos in annos vivere O. do poznih let, prav dolgo (kakor Sibila).
b) Cymaeus 3 kumski: Cymaea vates (= Sibylla) Val. Fl., Cymaeo in antro Sil.

2. (v lat. obl.) Cūmānus 3 kumski: calices Varr. ap. Non., ager Ci., Aquae Cumanae L. Kumske toplice, pozneje Baiae, fictaque Cumanā lubrica terra rotā Tib. kumske prstene posode, Cumano orbe patinae tortae Stat., Cumano pulvere rubicunda testa Mart., vates Cumana (= Sibylla) Lucan., Apollo Fl. v Kumah čaščeni. Od tod subst.
a) Cūmānī -orum, m Kumljani, Kumci, preb. Kum. Ci. ep., L., Vell.
b) Cūmānum -ī, n α) Kumsko, kumsko ozemlje: Plin. β) Kumsko, Ciceronovo vaško posestvo: Ci. ep., Katulovo (Catulus): Ci., oboje pri Kumah.