-
οὐρία, ἡ (οὔριος) ugoden veter.
-
οὐσία, ἡ, ion. -ίη (ὤν, οὖσα, ὄν) 1. bitje, bistvo, bistvenost, resničnost, življenje; pl. dnevi življenja. 2. imetje, posest, premoženje.
-
ὀφειλή, ἡ ὀφείλημα, ατος, τό dolg, dolžnost NT.
-
ὀφθαλμία, ἡ (ὀφθαλμός) očesna bolezen, krmežljavost.
-
ὀφθαλμο-δουλεία, ἡ navidezna služba, ἐν ὀφθαλμοδουλείᾳ, κατ' ὀφθαλμοδουλείαν na oko, navidezno NT.
-
ὀφρύη, ἡ = ὀφρύς.
-
ὀφρύς, ύος, ἡ [Et. slov. obrvi, nem. Augen-braue. – Obl. acc. pl. ὀφρῦς, -ύας]. 1. obrv; nav. pl. obrvi, čelo; pren. prevzetnost, ponos. 2. vrh, hrib, rob, reber.
-
ὄχθη, ἡ ὄχθος, ὁ strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.
-
ὀχυρότης, ητος, ἡ trpežnost, trdnost.
-
ὄψ, ὀπός, ἡ ep. poet. [Et. iz ϝοψ, woqw-s, lat. vox, cis, gl. ἔπος] 1. glas, zvok. 2. beseda, govor, izrek.
-
ὀψία, ἡ popoldne, večer NT.
-
ὄψις, εως, ἡ, ion. -ιος (gl. ὄψομαι) 1. vid, pogled, oko, εἰς ὄψιν ἦλθον prišel sem pred oči, ὄψει z očmi, s pogledom, ἐν ὄψει pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, ὄψιν na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija.
-
ὀψοποιία, ἡ pripravljanje okusnih jedi, kuharstvo.
-
ὀψοποιικός 3 kar spada k pripravljanju okusnih jedi; subst. ἡ (sc. τέχνη) kuharstvo.
-
πάγη, ἡ (πήγνυμι) zanka, mreža, past.
-
παγίς, ίδος, ἡ (παγῆναι) zanka, mreža NT.
-
πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
-
παιγνιά, ἡ, ion. -ίη (παίζω) igra, šala, posmeh.
-
παιδαγωγία, ἡ (παιδ-αγωγός) odgoja, vzgoja, poduk, poučevanje.
-
παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.