Franja

najtežj|i [é] (-a, -e) der/die/das schwerste; Schwerst- (invalid der Schwerstbehinderte, delavec pri najtežjih delih der Schwerstarbeiter)

naklónjenost bienveillance ženski spol , faveur ženski spol , bonnes grâces, affection ženski spol , inclination ženski spol , sympathie ženski spol

pridobiti si naklonjenost pri kom obtenir (ali gagner) les faveurs (ali les bonnes grâces) de quelqu'un, s'attirer les bonnes grâces de quelqu'un

naklónjenost afecto m , simpatía f , inclinación f

pridobiti si naklonjenost pri kom ser acogido con simpatía por alg, caer en gracia a alg

nakovalce samostalnik
1. anatomija (slušna koščica) ▸ üllő
Srednje uho je votlina v kateri ležijo tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. ▸ A középső fül egy üreg, amelyben a három hallócsont – a kalapács, az üllő és a kengyel – található.

2. (majhen kovinski podstavek) ▸ üllő
Segrel je drobtinico železa in jo položil na nakovalce. ▸ Felmelegített egy morzsányi vasat és az üllőre helyezte.
Pri zamahovanju z roko gor in dol kladivce navadno tolče po obeh straneh nakovalca. ▸ A kar fel- és lefelé lendítésekor az apró kalapács általában az üllő mindkét oldalát üti.

nakup samostalnik
1. (dejanje) ▸ vásárlás, vételZa nakupe plaščev in zimskih jaken pa je marsikdo počakal na razprodaje. ▸ A kabátok és télikabátok megvásárlásával pedig sokan megvárták a leárazásokat.
Povezane iztočnice: spletni nakup

2. (kupljeno blago) ▸ szerzemény, bevásárlás
Ko so spravili večji nakup v prtljažnik avtomobila, so stopili s parkirišča še na kakšno kavico. ▸ Miután a nagybevásárlás szerzeményeit a csomagtartóba tették, a parkolóból kiugrottak még egy kávéra.
Nekateri ljudje so začeli razkazovati svoje božične nakupe. ▸ Néhányan elkezdték mutogatni a karácsonyi szerzeményeiket.

nalet|eti¹ [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

naméščen empleado; colocado

biti nameščen pri estar empleado en

namízen table(-)

namízni nož (žlica, vilice) table knife (spoon, fork)
namízni pribor tableware
namízna srebrna posoda silver (dinner) service
namízni prt (pri obedih) tablecloth, (okrasen) table cover
namízno (lahko) pivo table beer, light ale
namízno vino table wine, dinner wine
namízna svetilka table lamp
namízni tenis table tennis

namóliti nàmōlīm
I.
1. naprositi: namoliti oca za pare; namoliti mobu naprositi delavce, ki iz prijaznosti pridejo pomagat pri poljskih delih, gl. moba
2. namoliti: mnogo toga namoliti
II. namoliti se naprositi se, namoliti se

nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).

Nanniēnus -ī, m Nanién, comes cesarja Valentinijana I., l. 378 po Kr. magister equitum praesentalis, skupaj z Malobavdom poveljnik Gracijanove vojske v zmagovitem boju proti Alamanom pri Argentariji: Amm.

nap² [næp] neprehodni glagol
zadremati, dremati

to catch s.o. napping zalotiti koga pri nepazljivosti (spanju)

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!

napájati (-am) | napojíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. abbeverare (bestie)

2. pog. dar da bere; ubriacare

3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume

4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare

B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. attingere (qcs. a):
realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta

2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi

napak|a¹ ženski spol (-e …) der Fehler (tudi matematika); (pogrešek) die Fehlleistung; (deformacija) die Fehlbildung; -fehler (barvna Farbfehler, cenitvena Schätzungsfehler, glavna Hauptfehler, govorna Sprechfehler, Sprachfehler, lepotna Schönheitsfehler, merilna [Meßfehler] Messfehler, miselna Denkfehler, značajska Charakterfehler, pri knjiženju Buchungsfehler, pri risanju Zeichenfehler, pri vožnji Fahrfehler, v dokazovanju Beweisfehler, vida Augenfehler, Sehfehler, v leči Linsenfehler, v lomnosti Brechungsfehler, v materialu Materialfehler, Werkstofffehler, v obliki Formfehler, v prevodu Übersetzungsfehler, zaradi naglice Flüchtigkeitsfehler, pravopisna Rechtschreibungsfehler, Schreibfehler, prirojena Geburtsfehler, računska Rechenfehler, regulacijska Regelfehler, slovnična Grammatikfehler, srčna Herzfehler, tipkarska Tippfehler, tiskovna Druckfehler, vzgojna Erziehungsfehler)
pravo človeška napaka menschliches Versagen
… napak Fehler-
(analiza die Fehleranalyse, indikator die Fehleranzeige, iskanje die Fehlersuche, število die Fehlerzahl, vir die Fehlerquelle)
napaka za napako Fehler über Fehler
na napakah se učiti aus Fehlern lernen
brez napake fehlerfrei, makellos, mangelfrei
izračun napak die Fehlerrechnung
z napako fehlerhaft, mangelhaft

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

napénjati to strain; to stretch; (lok) to bend; medicina to cause flatulence

napénjati oči to strain one's eyes
napénjati vse svoje sile to make every effort, to exert oneself to the utmost
to napenja medicina that causes flatulence
napénjati se (figurativno) to struggle, to endeavour, to exert oneself to the utmost, (pri delu) to overwork

naplačilo samostalnik
1. (vnaprejšnje plačilo) ▸ előleg, foglalóNaročala sta blago pri tistih podjetjih, ki ga dobavljajo brez (večjih) naplačil. ▸ Olyan cégektől rendeltek árut, amelyek (nagy összegű) előleg nélkül szállítanak.
Po prvi svetovni vojni so plantažniki znova povečali delovno silo in z naplačili v gotovini najeli delavce iz visokogorskih skupnosti. ▸ Az első világháború után az ültetvényesek ismét növelték munkaerő-állományukat, és készpénzes előlegfizetéssel alkalmaztak munkásokat a magashegyi közösségekből.

2. pravo (del kupnine) ▸ foglaló
Podpisala sta predpogodbo in je tudi izročil naplačilo v višini 20 odstotkov vrednosti. ▸ Aláírták az előszerződést, és átadta a szerződéses érték 20 százalékának megfelelő foglalót.

naprosíti to persuade someone to do something; to request, to ask, to beg (and get)

naprosili ga so, da jim je pomagal pri košnji they got him to help with the mowing