Franja

follet, te [fɔlɛ, t] adjectif norčav, otročji, aboten; masculin škrat

esprit masculin follet strašilo
feu masculin follet plamenčki nad zemljo, v kateri se razkrajajo organske snovi (na pokopališčih, močvirjih)
être comme un feu follet biti blestečin nestanoviten, na kogar se ne moremo zanesti
poil masculin follet puh

follow¹ [fɔ́lou]

1. prehodni glagol
slediti, iti po sledi, spremljati koga; priključiti se; ubogati, pokoriti se; prizadevati si za kaj; iti za čim (from)
izhajati, izvirati; biti posledica; ukvarjati se, posvetiti se; preganjati; dojeti, razumeti; strinjati se

2. neprehodni glagol
slediti, kasneje se zgoditi

to follow up an advantage izkoristiti ugodnost
to follow s.o.'s advice ravnati se po nasvetu koga
to follow home (ali up) vztrajati
to follow the hounds iti na lov
to follow one's nose iti naravnost
to follow a lead ravnati se po navodilu
to follow the law biti pravnik
to follow the plough orati
to follow in his steps (ali wake) iti za njegovimi sledovi
to follow the sea biti mornar
to follow suit priznati barvo
as follows kakor sledi, sledeče
letter to follow pismo sledi
to follow the fashion ravnati se po modi
I cannot follow you ne razumem vas

foncer [fɔ̃se] verbe transitif vstaviti dno (sodu, kadi); navpično kopati; potemniti; verbe intransitif planiti, navaliti, pognati se (sur na); familier zelo hitro iti; postati temnejši

foncer un puits izkopati vodnjak
foncer un pieu zabiti kol
foncer une couleur, ses cheveux potemniti barvo, svoje lase
foncer sur l'ennemi navaliti na sovražnika
il fonce à cent à l'heure vozi, divja 100 km na uro
foncer dans le brouillard iti drzno naprej, ne brigajoč se za ovire in težave

fondare

A) v. tr. (pres. fondo)

1. položiti temelje:
fondare una diga položiti temelje jeza
fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto

2. osnovati, ustanoviti:
fondare un circolo ustanoviti krožek
fondare un'impresa ustanoviti podjetje

3. pren. zasnovati, utemeljiti:
fondare una teoria zasnovati teorijo
fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih

B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)

1. temeljiti, biti zasnovan:
le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah

2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube

fondo moški spol tla, dno, rečna struga, osnova, temelj, bistvo; ozadje; kapital, fond

fondo de amortización amortizacijski fond
fondo de reserva rezervni fond
a fondo temeljito, iz temelja
de fondo važen, pomemben
de bajo fondo plitev
de mucho fondo globok
en el fondo v osnovi, pravzaprav, natančno vzeto
sin fondo neosnovan, neutemeljen; brezdanji, neskončen
artículo de fondo uvodni članek
hombre de fondo človek znanja
hacer fondo de a/c graditi na čem
ir a(l) fondo iti na dno, propasti
irse a(l) fondo potopiti se
fondos pl premoženje, kapital, denar; vodna globina
estar desprovisto (falto) de fondos ne razpolagati s kapitalom
estar en fondos imeti razpoložljiv denar, biti pri denarju
fondos públicos državni papirji

fonds [fɔ̃] masculin fond, temeljna glavnica, kapital; denar; zaloga; zaklad

fonds d'amortissement amortizacijski fond
fonds de caisse blagajniška gotovina
fonds d'égalisation des changes devizni izravnalni fond
fonds d'Etat, fonds publics državni papirji
Fonds International Monétaire Mednarodni monetarni fond
fonds de prévision, de réserve rezervni fond
fonds de retraite pokojninski fond
fonds de roulement obratni kapital
fonds de secours podporni fond
fonds secrets tajni fond
fonds social akcijski kapital
bailleur masculin de fonds tihi družabnik
mise féminin de fonds vložitev kapitala, (v podjetje) vložena vsota denarja
avoir un fonds de santé robuste nikdar ne biti resneje bolan
il a un grand fonds d'honnêteté poštenost je njegova glavna lastnost
être en fonds biti pri denarju, imeti denar
les fonds sont bas (familier) z denarjem je trda
faire les fonds zbrati kapital (de quelque chose za kaj)
ils manquent de fonds pour nimajo dovolj kapitala, denarja za
prêter à fonds perdus posoditi denar osebi, ki ga ne bo vrnila, insolventnemu dolžniku
rentrer dans ses fonds dobiti nazaj svoj denar

fool¹ [fu:l] samostalnik
norec, bedak, butec, zmedenec; dvorni norec, pavliha
figurativno igračka

All Fools' Day 1. april
April Fool aprilska šala; žrtev aprilske šale
to be no fool biti bister
as the fool thinks so the bell clinks norec veruje v to, kar si želi
everyone has a fool in his sleeve vsakdo se včasih obnaša kakor norec
a fool's bolt is soon shot norec je kmalu pri kraju s svojo pametjo
a fool's errand brezplodno delo
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to be a fool for one's pains zaman si prizadevati
fool's paradise deveta dežela
to play the fool neumno se obnašati
to be but a fool to, to be a fool to ne biti nič v primeri s
mineralogija fool's gold železov kršec
he is a fool to... on nič ne pomeni proti...
there's no fool like an old fool nič ni hujšega kakor ponoreli starec
botanika fool's parsley mala trobelika

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

forastero tuj, inozemski

forastero m tujec, inozemec
soy forastero aquí ne spoznam se tu
guía de forasteros vodnik za tujce
sindicato para la atracción de forasteros tujskoprometno društvo

forbear^*1 [fɔ:bɛ́ə] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
opustiti; vzdržati se; ogniti, ogibati se
arhaično (with) potrpeti

she could not forbear laughing ni si mogla kaj, da se ne bi smejala

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

forcé, e [fɔrse] adjectif prisiljen, prisilen; nenaraven

atterrissage masculin forcé prisilni pristanek
marche féminin forcée hitri pohod
travaux masculin pluriel forcés prisilno delo
sourire masculin forcé prisiljen nasmeh
c'est forcé qu'il aille en prison, après ce qu'il a fait po tem, kar je naredil, mora iti v ječo
c'est forcé! ne more biti drugače!

forêt [fɔrɛ] féminin gozd

forêt domaniale državni gozd
forêt à essences feuillies, mixtes listnat, mešan gozd
forêt de résineux iglasti gozd
forêt vierge pragozd
une forêt de mâts (figuré) gozd jamborov
se promener en forêt sprehajati se po gozdu
les arbres lui cachent la forêt zaradi dreves ne vidi gozda, figuré zaradi podrobnosti ne dojame celote
incendie masculin de forêt gozdni požar

forfaire* [fɔrfɛr] verbe transitif, verbe intransitif ravnati proti (svoji) dolžnosti, obveznosti, časti ipd.

forfaire à ses engagements ne ravnati v skladu s svojimi obveznostmi

forjar kovati; izgotoviti, izmisliti, povzročiti

forjar embustes laži izmišljati, lagati, širokoustiti se
forjar planes načrte kovati
no te forjes ilusiones ne delaj si iluzij

form¹ [fɔ:m] samostalnik
oblika; navada; šablona, model, kalup; tiskovni sestavek; formular, obrazec; zajčji brlog; obred, ceremonija
anatomija postava; šolska klop; razred (v šoli); način, vedenje

to be bad form ne se spodobiti
in due form po predpisih
in form v kaki obliki; dobro; v kondiciji
in great form dobro razpoložen
out of form slabo; v slabi kondiciji
good form takt, obzirnost
form letter poslovno pismo, ki je v glavnem tiskano
form master razrednik
form mistress razredničarka
form register razredna knjiga, razrednica
matter of form zgolj formalnost
requisition form naročilnica

form|a² [ó] ženski spol (-e …) šport (kondicija) die Form
dobra forma die Hochform
slaba forma das Leistungstief, das Formtief
vrhunska forma die Topform
biti v formi in Form sein, in Hochform sein, topfit sein, figurativno auf der Höhe sein
ne biti v formi ein Formtief haben

forma f

1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben

2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira

6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka

7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni