Franja

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev

neuf [nœf] adjectif devet; masculin devetica

le neuf mars 9. marca
je m'en moque comme de l'an neuf toliko me briga kot lanski sneg

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

neúrje orage moški spol , bourrasque ženski spol , tempête ženski spol ; (na morju) gros temps, tempête

neurje se pripravlja un orage se prépare, il va y avoir un (ali de l') orage, le temps est à l'orage

nevéšč ignorant, peu versé dans; inexpérimenté

biti nevešč česa ignorer quelque chose
biti nevešč francoščine ne pas savoir (ali posséder) le français

nevíhta orage moški spol , bourrasque ženski spol , tempête ženski spol

nevihta se pripravlja il va y avoir un orage (ali de l'orage), un orage se prépare, le temps est à l'orage
nevihta se je razbesnela la tempête s'est déchaînée

nexabundē, adv. (nexabundus: nexāre), le v komp. nexābundius bolj omejeno, tesneje, bolj na tesno: victitare nexabundius Iul. Val.

nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
ce chien a du nez ta pes ima dober voh
nez à nez iz oči v oči
à vue de nez od daleč, na oko, približno
mon nez coule iz nosa mi teče
saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
(populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
(populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
monter, prendre au nez v nos iti
montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
moucher son nez obrisati si nos
parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
porter le nez au vent nos visoko nositi
se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
saigner du nez krvaveti iz nosa
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

nezgóda (-e) f

1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
prometna nezgoda incidente stradale

2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
elementarna nezgoda calamità naturale

3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio

néžen tendre, délicat, doux; frêle, fragile

nežni spol le sexe faible
ravnati nežno s kom traiter quelqu'un avec ménagement

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nieller [njɛle] verbe transitif niellirati

se nieller botanique postati snetiv
nieller le blé napraviti žito snetivo

níhati (-am) imperf.

1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe

2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
cene nihajo i prezzi oscillano
mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri

3. pren. tentennare, titubare

ni-hil, skrč. in v večini primerov le pesn. (nikdar pri Ci.) nīl, n indecl. (skrajšano iz *ne-hīlom, ne-hīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“, prim. hīlum in nihilum, nīlum) le nom. in acc.

1. subst. (gen., dat. in abl. se nadomeščajo z nullius rei, nulli rei, nullā re) nič: nihil agebant Ci., de re publica nihil loquebantur Ci. ep., si nihil esse durius C., nil intra est olea, nil extra est in nuce duri H., hoc ridere meum, tam nil, nullā tibi vendo Iliade Pers.; v primerih, ki se nanašajo na osebo: victor, quo nihil erat moderatius Ci., vir nihil minus quam ad bella natus L. epit. za nič manj kot za vojne = najmanj za vojne, nihil ad pedestrem pugnam tam ignavum (sc. quam Sarmatae) T.; z gen. qualitatis kakega subst. ali posameznega adj. ali pron. n. druge deklinacije: nihil rerum humanarum Ci. nič na zemlji, nič na svetu, n. doli, n. periculi N. nikakršna zvijača (prevara), nikakršna nevarnost, n. agri C. nič zemljišča, nič zemljiške lastnine, n. vini reliquarumque rerum inferre C. niti vina niti drugih potratnih stvari, n. novi, n. mali Ci. ep., n. veri, n. sancti L. nič (nobenega) čuta niti za resnico niti za pravico, n. sui C. nič svojega posestva (lastnine), nihil reliqui facere, quod … V. ali nihil sibi reliqui facere N. ničesar ne opustiti (opuščati), ničesar ne zamuditi (zamujati) = storiti vse, kar je mogoče, mihi n. est reliqui C. nič drugega mi ni preostalo; z atrib. adj. tretje, pa tudi druge deklinacije (v sl. stopi subst. adj. v gen.): nihil forte Ci., atque divinus animus mortale nihil habuit Ci., n. honestum Ci., inter bellum et pacem n. medium est Ci.; z ex: quosdam ex debito aliquantum, quosdam nihil reposuisse Plin. iun.; litota: haud nihil Ter. ali non nihil Ci. ep. nekaj, nekoliko; z gen.: non nihil temporis tribuit litteris N.; toda nihil (nīl) non = vse mogoče, vse (brez izjeme): nihil mali non inest Ci., sed tamen Antonius in verbis et eligendis, neque id ipsum tam leporis causa quam ponderis, et conlocandis et comprensione devinciendis nihil non ad rationem et tamquam ad artem dirigebat Ci., nihil enim eum (sc. Alcibiadem) non efficere posse ducebat N. da ni nič, česar ne bi mogel dognati = da mu ne more nič spodleteti, da more vse dognati, nil Claudiae non perficiunt manus H. Posebne zveze in govorni obrati:
a) nihil (nīl) agere ne opraviti ničesar: Pr., Vell., Lucan., quae omnia si … in patronum suum voluerit conferre, nihil egerit Ci., misere cupis abire: iamdum video; sed nil agis H.
b) nīl mihi est cum aliquo nič nimam opraviti s kom, ne pečam (ne ukvarjam) se s kom: postremo tecum nil rei nobis … est Ter., nil mihi vobiscum est O.
c) nihil (nīl) nisī ali nihil praeter ali nihil praeterquam nič razen = le, samo, zgolj: nil nisi sapientia es Ter., nihil tibi deest praeter voluntatem Ci. ep., illa quidem nocte nihil praeterquam vigilatum est in urbe L., nihil praeterquam de vita cogitare Auct. b. Alx.; nihil aliud nisī ali nihil aliud quam (= gr. οὐδὲν ἄλλ' ἤ) nič drugega kot (razen) = le, samo, zgolj: amare autem nihil est aliud nisi eum ipsum diligere, quem omnes Ci., est autem virtus nihil aliud quam in se perfecta … natura Ci., mox nihil aliud quam vectabatur et deambulabat Suet.; si nihil aliud ko bi tudi ne bilo ničesar drugega: L.
d) aut nihil aut paulō (= gr. ὀλίγον ἢ οὐδέν) nič ali malo: aut nihil aut paulo cui tum concedere digna Cat.
e) nihil … quīn ali nihil … quōminus (quō minus): nihil agis, quin ego audiam Ci. da bi jaz ne slišal, izvedel, nihil praetermisi … quin Pompeium a Caesaris coniunctione avocarem Ci. da bi Pompeja odvrnil od povezovanja s Cezarjem, nihil ne ego quidem moror, quo minus decemviratu abeam L., nihil facere oportet, quo minus quidquid est puris excedat Cels. treba je storiti vse, da …
f) nihil nimis (= gr. οὐδὲν ἄγαν) ničesar preveč = drži se mere! bodi zmeren!: Ter.
g) nihil est cūr (quod, quam ob rem, ut) ni vzroka, (zakaj) da bi, nimam (nimaš itd.) česa (zakaj) z inf.: nihil est cur advenientibus te offerre gestias Ci. ep., nihil est quod adventum nostrum extimescas Ci. ep., nihil excogitem, quam ob rem Oppianicum damnari necesse sit Ci., nihil fuit in Catulis, ut eos exquisito iudicio putares uti litterarum Ci.
h) nihil (nīl) ad me attinet (to) se mene nič ne tiče, (to) mene ne zadeva, (to) me nič ne briga: quod antehac fecit, nil ad me attinet Ter.; tako tudi: hoc nihil ad me pertinet (to) me nič ne briga, (to) nič ne vpliva name, nihil ad rem pertinet Ci. to ne spada (gre, sodi) sem; tudi elipt.: nihil ad te! Ter., nihil ad nos Ci., nihil ad rem Ci.; toda nihil ad aliquem včasih = nič nasproti komu, nič v primerjavi s kom: Ci.
i) nihil (nīl) esse biti toliko kot nič, biti nič(la), nič ne veljati, nič ne (pre)moči, ničev (neznaten, nepomemben, brez pomena) biti: Sen. ph., et ego nil esse scibam Ter., nec nil est nec omnia haec sunt Ter. sicer je nekaj na tem, ne pa vse, nil est = α) proč je, tega je konec, to je pri koncu (kraju), to je bilo (in ni več): Ter. β) ne gre, nič ne pomaga, s tem ni nič, zastonj (nekoristno, brez koristi) je: at nil est ignotum ad illum mittere: operam luseris Pl., nil est: nam eapse[t] ultro, ut factu[m]s[t], fecit omnem rem palam Pl., dic aliquid dignum promissis! Incipe! Nil est H. nič ne pomaga, nihil es Ci. toliko si kot nič, nič ne premoreš, nihil hominis est Ci. ničesar ni na njem, on (ta človek) pa nič, aliquem nihil putare Ci. koga za nič (za malo) šteti, malo čislati, nič ne čislati koga, nihil dicunt Ci. nič(esar) pravega (dostojnega, stalnega).
k) nihil minus nič manj, nikakor ne: cadit ergo in virum bonum mentiri, fallere? nihil minus Ci., sic existimatis eos [h]ic sagatos bracatosque versari animo[s] demisso atque humili, ut solent ii, qui adfecti iniuriis ad opem iudicum supplices inferioresque confugiunt? nihil vero minus Ci.; nihil (nīl) sānē čisto nič, prav nič: nihil sane esset Ci. ep., senatus nihil sane intentus S., dixit adhuc aliquid? „Nil sane.“ H.

2. adj., toda le v zvezi nihil quidquam (quīcquam) Ci. ali nihil ūnum L. čisto nič, prav nič; tudi nihil negotium (nam. nullum negotium): Symm.

3. (kot acc.) adv.; iz obj. rabe, kot jo najdemo npr. v reklu nihil alicui indulgere H., se je razvila navidezno adv. raba, kjer pomeni nihil (nīl)
a) skoraj toliko kot poudarjen nōn = v ničemer, prav nič, kratko malo ne, nikakor ne: illi, ubi nil opust (= opus est), ibi verentur T., nihil opus est Ci. ali nil opus est Lucr. ali nihil necesse est H., nihil cedimus Graeciae Ci., Catilinam nihil metuo Ci., nihil magnopere ad patrum causam inclinati L., ea species nihil terruit equos L., nil pictis timidus navita puppibus fidit H.; tako tudi: nōn nihil Ci. nekaj, nekako.
b) = iz nobenega vzroka: cur ista quaeris? nihil sane, nisi ne nimis diligenter inquiras in ea, quae … Ci., nihil aliud quam L. iz nobenega drugega vzroka kot …
c) = za nič, zastonj, brezuspešno: hercle, hanc quidem nil tu amassis Pl.

Opomba: Pl. in O. merita tudi nĭhīl.

nihilum, skrč. nīlum (le pri Kom. in Lucr.) -ī (dat. je redek in le poklas.), n (iz *ne-hīlom, *ne-hīlum, iz česar je nastalo ni-hĭlum in skrč. nīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“; prim. hīlum in nihil, nīl)

1. subst. nič: erit aliquid, quod aut ex nihilo oriatur aut in nihilum subito occidat Ci., ut de nihilo quidpiam fiat Ci., ad nihilum venire Ci. ali in nihilum interire Ci. „na nič priti“, „v nič priti“ = razpasti, propasti, ad nihilum recidere Ci. zopet priti (se pogrezniti) do niča (v nič), ad nihilum redigere L. na nič (do niča) spraviti, uničiti, nil igitur fieri de nilo posse fatendumst Lucr., possunt ad nilum quaeque reverti Lucr., ne tibi res redeant ad nilum Lucr., ne res ad nilum redigantur funditus omnes Lucr., hoc quod vivimus proximum nihilo est Sen. ph., nihilo addito Plin., quod se receptura sit in aliquid omnino de nihilo Tert.; z gen.: nihilum eius Ci., non nihilum divinationis Vop.; v predklas. lat. pisano ločeno: neque proficit hilum Poeta ap. Ci., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., neque inter se contendant viribus hilum Lucr. (gl. hīlum). Posebna rekla:
a) nihilī (gen. pretii) esse niti dlake ne biti vreden = ne biti vreden nič, brez vrednosti (cene) biti, nobene vrednosti ne imeti, nihilī (nilī) aestimare, nihilī (nilī) facere, nihilī (nilī) pendĕre, nihilī (nilī) putare za nič šteti, nič ne čislati, nič ne imeti v čislih, nič ne ceniti: bestia nihili, verbum nihili Pl., quem putamus esse non hili, dicimus nihili Varr., homo nihili Varr. ali samo nihili (unde is, nili?) Pl. niče, ničvrednež, ex quo idem (sc. homo) nihili dicitur Ci., parvi pretii est, qui iam nihili sit Ci. ep., nihili aestimare Ci., auspicia nihili putare Ci., video te nili pendere prae Philolache omnīs homines Pl., pater eius nili pendit Ter., nihili facere Pl., Ci., toda: homo nihili factus Pl. skopljen(ec).
b) nihilō (nīlō) (abl. mensurae pri komp.) niti za dlako, las (ne) = nič: nihilo maius Ci., nihilo diligentior esse coepit Ci., nihilo ut sapientior ille, qui te deridet, caudam trahat H., cum contemptim tribuni plebis rem nihilo segnius peragerent L.; precej često nihilō plūs Ter. ali nihilō magis Ci., H. niti za las več, nič več (bolj) = prav tako malo, nihilo (nīlō) minus (pisano tudi nihilōminus) α) nič manj = prav toliko: quod sunt satis? quattuor, nilo minus Pl. β) nič manj = prav tako, pri vsem tem, kljub temu, vendar(le): N., minus dolendum fuit ne non perfecta, sed poeniendum certe nihilominus Ci., post eius mortem nihilo minus id facere conantur C., nihilo minus tamen agi posse de compositione C.; tudi: minus nilo Caecil. fr.; z izpuščenim minus: nilo ego quam nunc tu amata sum Pl.; s quam: Ci. ali atque (ac) kot: Lucr. γ) = manj kot nič: Ter.; v pomenih, navedenih pod β) nihilō (nīlō) minus, tudi nihilō (nīlō) secius (sētius) in nihilō (nīlō) dēterius: nam [qua] si servos [meus] esses, nihilo setius mihi obsequiosus semper fuisti Pl., sed nilo setius mox puerum huc deferent ante ostium Ter., nihilo secius Caesar … duas acies hostem propulsare … iussit C., nihilo tamen secius principibus Treverorum ad se convocatis hos singillatim Cingetorigi conciliavit C., nihilo secius tamen Varr., Conon nihilo setius apud praefectos regis versabatur N., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt Suet., nilo deterius dominae ius esse H.; nihilo (nīlō) aliter nič drugače, prav tako: ego isti nilo sum aliter ac fui Ter., non nihilō (aestimare) Ci. nekoliko.
c) dē nihilō za nič = brez vzroka, brez razloga, neutemeljeno, brez osnove, neosnovano: qui alteri de nilo audacter dicunt contumeliam Pl., mali rem exempli esse de nihilo hospites corripi L., fiducia nōn dē nihilō profecto concepta L. ne brez vzroka.
d) prō nihilō est toliko je kot nič, nič ne velja, šteje se za nič, ni nič v čislih: omnis voluptas pro nihilo est Ci.
e) prō nihilō ducere (putare): Ci. ali prō nihilō habere Caecil. fr., L. za nič (za malo) šteti, nič ne ceniti (čislati), (nič) ne imeti v čislih.

2. (acc.) nihilum (okrepljen nōn) v nobenem oziru, nikakor ne: L., est genus unum stultitiae nihilum metuenda timentis H.

nikákor pas (ali point) du tout, nullement, aucunement, en aucun cas, en (ali d') aucune façon:

nikakor ne pas le moins du monde

nikámor adv. ➞ nikjer

1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)

2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate

nìt fil moški spol , fibre ženski spol ; (sukanec) fil fort (ali retors)

nit za šivanje fil à coudre
rdeča nit (zgodbe) fil conducteur
imeti vse niti v rokah (figurativno) tenir (ali tirer) les ficelles
izgubiti nit (figurativno) perdre le fil
njegovo življenje visi na niti sa vie ne tient qu'à un fil

niz prep. star. (navzdol po) (giù) per:
solze polzijo niz lice le lacrime scorrono per il viso