Franja

limóna botanika (kisla) lemon, (sladka) lime

ožemalo za limóne lemon squeezer
odvreči kot ožeto limóno to throw aside like a squeezed lemon
iztisniti, ožeti limóno to squeeze the lemon dry
limónast lemony

limone

A) m

1. bot. limonovec, citronovec (Citrus limonum)

2. limona, citrona:
limone spremuto, ožeta limona; pren. izkoriščena in zavržena oseba
essere giallo come un limone biti bled kot cunja
essere più agro del limone pren. biti skopuški

B) agg. invar. limonasto rumen:
una camicetta giallo limone limonasto rumena bluza

Limyra -ae, f (ἡ Λιμύρα): Vell., Mel., Plin. ali Limyra -ōrum, n (τὰ Λίμυρα) ali Limyrē -ēs, f: O. Límira ali Límire (f. pl.), mesto v južni Likiji ob reki Λίμυρος; Plin. reko imenuje enako kot mesto.

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.

linō -ere, lēvī ali līvī, litum (prim. gr. ἀλίνω (po)mažem, lat. lēvis, līmus, polīre)

1. (na)mazati, premaz(ov)ati: cerā spiramenta V., omnia vipereo spicula felle O., ut (sc. medicamina) coeant apteque lini per corpora possint O., ferrum pice linebant L., quod (sc. vinum) ego ipse, … levi (sc. pice) H. sem zasmolil, tectoria luto cum liniuntur Vitr., sucis sagittas l. Sen. tr., falces sanguine ursino liniri volunt Plin., opercula gypso l. Col., alicui labra l. Mart., usta komu namazati = varati ga, faciem l. Iuv.

2. occ.
a) s čim (u)mazati, (po)grditi, (po)gršati: l. ora luto O. umazati z blatom, lita corpora guttis V. pegava, pikasta, ut lutulenta linat Tyrias mihi mula lacernas Mart.; pren.: scriptores carmine foedo splendida facta linunt H.
b) (kot v. simplex le pesn.) zamaz(ov)ati, tj. pismenke na voščenih tablicah zagladiti (zaglajati) s širokim koncem pisala, po naše = (z)brisati (prim. dēleō): cum relego, scripsisse pudet, quia plurima cerno … digna lini O.
c) kaj s čim prevleči, pokri(va)ti: auro … tecta linuntur O. se pozlačujejo, linit Hesperium brattea viva pecus Mart.

Opomba: Pf. lēvī: H., līveris: Ca., līvērunt: Col.

lion [láiən] samostalnik
zoologija lev
figurativno junak, ugleden človek
britanska angleščina, množina mestne znamenitosti; znameniti ali zloglasni ljudje

Lion Lev (v zodiaku)
the lion's mouth levje žrelo, figurativno tveganje, nevarnost
to put one's head into the lion's mouth; ali to go into the lion's den podajati se v nevarnost, tvegati
the British Lio britanski lev, Britanci
like a lion hrabro, kot lev
lion's share levji delež
lion's skin levja koža, figurativno junačenje
to twist the lion's tall izzivati, žaljivo pisati o Angliji, dražiti angleškega leva
lion in the way (ali path) nevarnost, ovira (zlasti namišljena)

lipov (made of) lime; linden

lipovo cvetje lime(-tree) blossoms pl
lipov čaj lime-blossom tea, decoction of lime blossoms and leaves
stati (stojim) kot lipov bog (figurativno) to stand like a graven image (ali like a stone idol); to stand stock-still

lȉpov -a -o lipov: lipov čaj, cvijet, med; lipov svetac lipov bog, nerodnež; lipov krst tako so muslimani zasmehljivo imenovali kristjane, češ da so mehki kot lipovina

lípov (-a -o) adj. di, del tiglio;
držati se kot lipov bog starsene come una mummia, imbambolato

lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten, ἀ-λείφω mazilim, ἀ-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

1.
a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.

liqueō -ēre, liquī ali licuī (—)

1. tekoč, čist biti, teči: concrescendi, liquendi Ci.; sicer večinoma le pt. pr. liquēns -entis tekoč, čist, bister: lac est omnium rerum … liquentium maxime alibile Varr., fluvius, mella, vina V., campi liquentes V. bistro valovje, morje; subst.: omne liquens Vulg. vse, kar teče; occ. jasen, svetel biti: polus liquet Prud.

2. metaf. jasen biti: hoc non liquet nec satis cogitatum est Pl., efficiam, ut liqueant omnia Pl., Protagoras, qui sese negat omnino de dis habere, quod liqueat Ci., cui neutrum licuerit, nec esse deos nec non esse Ci., fides liquens Gell. gotova, trdna, zanesljiva (naspr. ambigua); pogosto impers. liquet jasno, razumljivo, očitno, dognano je: liquet mihi Ter. ne dvomim, dognal sem, dixit sibi liquere Ci.; z ACI: Ter., Val. Max., Sen. ph., te liquet esse meum O., si liquerit eum vivere Dig.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non liquere, quae essent Sen. ph., irascor, nec liquet mihi an debeam, sed irascor Plin. iun.; z de: de hac re mihi satis hau liquet Pl.; poseb. kot jur. t.t. mihi (tj. iudici) liquet zadeva je jasna, primer je jasen (meni, sodniku): in eum quid dicam nisi … , cum causam non audisset … , dixisse sibi liquere Ci., quid (orator) maxime liquere iudici velit Q.; če pa se primer sodnikom ni zdel dovolj jasen in primeren za razsodbo, so dejali oz. zapisali na glasovnico: non liquet (okrajšano N. L.) zadeva ni jasna, primer ni jasen: deinde homines sapientes et ex vetere illa disciplina iudiciorum, qui neque absolvere hominem nocentissimum possent neque eum … re illa incognita primo condemnare vellent, non liquere dixerunt Ci., iuravi mihi non liquere Gell.

lirón moški spol polh; zaspanec

dormir como un lirón spati kot polh

lisic|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Fuchs (bengalska Bengalen-Fuchs, bleda [Blaß] Blass-Fuchs, peščena Sand-Fuchs, prerijska Kit-Fuchs, puščavska Wüsten-Fuchs, navadna/rdeča Rot-Fuchs, siva Cana-Fuchs, srebrna Silber-Fuchs, srebrnohrbta Silberrücken-Fuchs)
arktična lisica (pesec) Polarfuchs, Eisfuchs (modra Blaufuchs, bela Weißfuchs)
azarska lisica Azarafuchs
falklandska lisica Falklandfuchs
Magellanova lisica Magellanfuchs
uhata lisica Löffelfuchs
siva lisica Urocyon: Graufuchs
šakalja lisica Schakalfuchs
leteča lisica prhutar: Flugfuchs
morska lisica der Fuchshai, der Seefuchs, družina: der Drescherhai
figurativno Lisica Zvitorepka Reineke Fuchs
zvit kot lisica fuchsschlau
podoben lisici fuchsartig
lovstvo lov na lisico die Fuchsjagd

lisíca (-e) f

1. zool. volpe (Vulpes):
lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
lov na lisico caccia alla volpe
zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
lisica zvitorepka comare volpe
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
polarna (severna)
lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

2. volpe (pelliccia)

3. pren. volpe, volpaccia

4. pl. lisice manette

5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio

list¹ moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika

1. das Blatt, -blatt (cevasti Schlauchblatt, luskasti Schuppenblatt, plavajoči Schwimmblatt, primarni Primärblatt, pritlični/pritlehni Grundblatt, Niederblatt, vrčasti Urnenblatt, založni Speicherblatt, zeleni Laubblatt, senčni Schattenblatt; cvetni Blumenblatt, Blütenblatt, čašni Kelchblatt, krovni Deckblatt, ovojkov Hüllblatt, ovršni Hochblatt, venčni Kronblatt); praproti, palme: der Wedel (Farnwedel, Palmwedel)
klični list Keimblatt
nektarska žila lista das Blattnektarium, die Honiggrube
oblika lista die Blattform
v obliki lista in Blattform
rob lista der Blattrand
spodnja stran lista die Blattunterseite
zgornja stran lista die Blattoberseite
luskasti list das Schuppenblättchen

2. list kake rastline: das -blatt (brezov Birkenblatt, češnjev Kirschblatt, figov Feigenblatt (tudi figurativno), hrastov Eichblatt, leskov Haselstrauchblatt, lipov Lindenblatt, lovorjev Lorbeerblatt, solate Salatblatt, špinače Spinatblatt, tobačni Tabakblatt, vinske trte Rebenblatt)

3.
agronomija in vrtnarstvo gnojenje na list die Blattdüngung
letalstvo padati kot uvel list trudeln
brez listov blätterlos
agronomija in vrtnarstvo odpadanje listov bolezen: die Blattfallkrankheit
odstraniti liste (defoliirati) entblättern
odvreči/izgubiti liste sich entblättern

4. gradbeništvo, arhitektura das Blatt
vogalni list das Eckblatt, der Ecksporn

líst (-a) m

1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno

3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto

4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale

5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega

6. igre carte (del giocatore)

7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

8. tekst. liccio

9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo

lístje feuillage moški spol , feuilles ženski spol množine , frondaison ženski spol

z listjem pokrit couvert de feuilles, feuillu
suho (uvelo) listje feuilles séches ali mortes (fanes ženski spol množine)
zeleno listje feuillage vert, verdure ženski spol
trtno listje feuille (ali feuillage) de vigne, pampres moški spol množine
kot listja in trave légion ženski spol

lístje (-a) n foglie, fogliame; fronda:
pren. imeti denarja kot listja in trave avere soldi a palate