Franja

tālus -ī, m (iz *taxlos; od tod demin. tāxillus)

1. kosti na zadnjih nogah ljudi in nekaterih živali, bi(n)cljeva kost, skočnica: Cels. idr., bubulus Plin., tali suilli Ap., tali caprae Plin., asinus talos habet Plin.

2. gleženj, členek (na nogi), peta: nudo talo Iuv., talos defringere Pl., talum intorquere Auct. b. Hisp., extorquere Sen. ph., invertere Ap., expellere Mart., talos alicui elidere Pl., auxerat articulos macies … et immodico prodibant tubere tali O., talus in omnes partes prolabitur Cels., taloque tenus vestigia tingit O., purpura usque ad talos demissa Ci., praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur., pulcher a vertice ad talos H. od glave do nog; pesn.: recto stat fabula talo H. trdno stoji = se drži, ugaja, recto vivere talo Pers. dobro, prav ravnati.

3. meton. kocka, starejše kober iz bi(n)cljevih kosti. Kocke so imele samo štiri strani, označene s številkami 1, 3, 4, 6, dve strani pa sta bili okrogli in prazni. Kockali so s štirimi kockami; najboljši met (vržek, lučaj, hitec) (Venus = iactus Veneris) je bil, kadar so se pokazala vsa štiri možna števila, najslabši (canis) pa, če so vse kocke pokazale isto število: pila, tali, tessarae Ci., talos iacĕre Pl., Suet. ali iactare Suet., quattuor tali iacti casu Venerem casum efficiunt Ci., regna vini sortiere talis H., talorum iactus O., Pr., talis ludere Ci., nequiore talo ludere Mart. z napačnimi (goljufnimi, prirejenimi) kockami, ad talos se conferre Ci., ita iacĕre talum, ut rectus assistat Ci., talos mittere Sen. ph.

tàm adv.

1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là

4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem

tančína (-e) f

1. (odtenek) sfumatura, tonalità, gradazione, nuance;
jezikovne, teološke, arhitekturne tančine sfumature, nuance linguistiche, teologiche, architettoniche
poznati kaj do vseh tančin conoscere a fondo qcs.

2. (tankost) sottigliezza, esilità, tenuità

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

otro tanto še enkrat toliko
yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
un (ali algún) tanto más nekaj več
tres tanto(s) más trikrat več
de tanto en tanto od časa do časa
por el tanto prav zato
¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
marcar un tanto (šp) gol zabiti
pagar a tanto la hora od ure plačati
vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0

tapiserija samostalnik
1. (stenska preproga) ▸ falikárpit, faliszőnyegDvorec je ohranil prekrasne tapete in tapiserije. ▸ A kastély megőrizte gyönyörű tapétáit és faliszőnyegeit.
Vsaka od tapiserij je zahtevala od štiristo do tisoč ur dela. ▸ Mindegyik falikárpit négyszáz és ezer óra közötti munkaórát igényelt.

2. (slikarska tehnika) ▸ kárpit, faliszőnyeg
Na živahen in neobremenjen način nakazuje realizacijo likovne zamisli v različnih materialih - oljni sliki, vitražu, temperi in tapiseriji. ▸ Élénk és kötetlen módon mutatja be egy képzőművészeti ötlet megvalósulását különböző anyagokkal – olajfestményeken, ólomüvegeken, temperaképeken és faliszőnyegen.

tarde kasno, pozno, z zamudo

tarde o temprano prej ali slej
de tarde en tarde od časa do časa, včasih
(todo) lo más tarde najkasneje
muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
hacer tarde zakasnili se, pozno priti
se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
se me hace muy tarde zelo se mi mudi
haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli

tardi avv.

1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen

2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

tavoletta f

1. pomanjš. od ➞ tavola deščica, ploščica

2. tablica:
tavoletta di cioccolata tablica čokolade

3. voščena tablica

4. geogr. šestnajstina osnovne pole topografske karte Italije (vojnogeografskega inštituta)

5. avto pog.
andare a tavoletta potisniti pedal za plin do konca

tear¹ [tíə] samostalnik
solza; (solzi podobna) kaplja
množina skrb, žalost, bolest; (redko) tožba, tarnanjc

in tears (ves) v solzah, ihteč, jokajoč
tear of resin kaplja smole
tears of strong wine kaplje, ki se naredijo v čaši vina, ki ni čisto polna
crocodile tears krokodilove solze
tears gushed into her eyes solze so ji stopile (privrele) v oči
until the tears run do solz
to burst into tears planiti v jok
to draw tears from s.o., to reduce s.o. to tears spraviti koga vjok
to laugh to tears do solz se (na)smejati
to shed bitter tears grenke solze točiti

tedaj¹ prislov (takrat) damals, da; (tisti hip) in dem Moment; (v tem času) zu der/jener Zeit; (potem) dann
do tedaj bis dahin
od tedaj seitdem
od tedaj je minila cela večnost es ist schon eine Ewigkeit her

tedáj then; at that time; at that period

do tedáj till then
od tedáj dalje, naprej from then on
šele od tedáj naprej not till then
tedáj sem bil v Italiji I was in Italy then

tedàj

A) adv.

1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora

2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?

B) tedàj konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai

tee² [ti:]

1. samostalnik
šport cilj; tarča (pri nekaterih igrah, pri kegijanju itd.); (golf) kupček zemlje za žogico

to a tee figurativno do pičice natančno

2. prehodni glagol
(golf) namestiti žogico na kupček zemlje
neprehodni glagol
(golf) začeti igro s kupčka zemlje

to tee off (golf) začeti igro z udarcem žoge s kupčka zemlje; figurativno začeti

teens [ti:nz] samostalnik
množina mlada leta (od 13. do 19. leta starosti)

to be in one's teens biti v starosti pod 20 let (od 13. do 19. leta starosti)
she is out of her teens starejša je kot 19 let

tega [é] ➞ → to, ta
davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
namesto tega statt dessen
od tega davon
od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
od tega sveta von dieser Welt
poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
vrh tega darüber hinaus
zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück

ték² course; (tekmovalen) race; heat; (motorja) run, running

v téku in progress, under way, going on
v téku časa in the course of time
v polnem téku (figurativno) in full swing, in full activity
mrtev, prazen ték avtomobilizem neutral (gear)
hitri ték šport sprint
ték na pol milje half-mile race
maratonski ték marathon
štafetni ték relay race
ték čez zapreke obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
ték čez drn in strn cross-country race
ték na dolge (kratke) proge long-distance (short-distance) race
tekmovanje v téku čez zapreke steeplechase
biti v téku to be going on, to be in progress
stvar je v téku the matter is being dealt with
žetev je v polnem téku harvesting is in full swing
spraviti v ték to set in motion
spustiti se v ték to break into a run
tekmovati v téku to run a race
tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa I'll race you to the tree over there
mrtev, neodločen ték šport dead heat
prazen ték (stroja) backlash

tekmoválec (-lca) | -lka (-e) m, f atleta, concorrente; partecipante (alla gara):
tekmovalci do 18 let gli under 18
tekmovalec v bobu bobbista
tekmovalec v peteroboju, deseteroboju pentatleta, decatleta

tekmovanj|e¹ srednji spol (-a …) šport der Wettkampf, Kampf (boksarsko Boxwettkampf, izločilno Ausscheidungskampf, klubsko Klubkampf, moštveno Mannschaftskampf, veslaško Ruderwettkampf, vrhunsko Spitzenkampf), der Wettbewerb (šolsko Schulwettbewerb, tekaško Laufwettbewerb, v hitrostnem drsanju [Eisschnellaufwettbewerb] Eisschnelllaufwettbewerb, v skokih Sprungwettbewerb, v spretnostni vožnji Geschicklichkeitswettbewerb, v umetnostnem drsanju Eiskunstlaufwettbewerb, za pokal Pokalwettbewerb), die Austragung, die Ausspielung
plavalno tekmovanje das Wettschwimmen
strelsko tekmovanje das Preisschießen, Wettschießen
telovadno tekmovanje das [Wetturnen] Wettturnen
tekmovanje z mečem das Degenfechten
tekmovanje moštev v vožnji: das Mannschaftsfahren
tekmovanje v dresurnem jahanju die Dressurprüfung
tekmovanje v smuku das Abfahrtsrennen
dodatno/dopolnilno tekmovanje das Stechen, die Stichrunde, der Stichkampf
izvesti dodatno tekmovanje stechen
pravica do tekmovanja die Startberechtigung
prizorišče/kraj tekmovanja der Austragungsort
udeleženec tekmovanja der Wettbewerbsteilnehmer
zmagati na tekmovanju den Wettbewerb gewinnen