crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)
1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.
2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.
3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.
Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.
Zadetki iskanja
- Crētē -ēs, f (Κρήτη) Kreta,
1. = Crēta.
2. ena od Hesperid, po kateri naj bi se imenoval otok Kreta: Plin. - Creūsa -ae, f (Κρέουσα) Kreúza,
1. tudi Γλαύκη imenovana hči korintskega kralja Kreonta, Jazonova žena potem, ko je bil zavrgel Medejo, ki je zato svojo tekmico sežgala z gorljivim zastrupljenim oblačilom ali po poznejšem mitu z gorljivo krono: O., Pr., Hyg., Sen. tr. (prim. H. Epod. 5, 64).
2. Priamova hči, Enejeva žena: V.
3. mesto v Beotiji s pristaniščem: L.; isto tudi Creusis -idis, f (Κρεῦσις) Krevzida: Mel. - crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi
se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti - criar [pres: -ío] ustvariti, napraviti, ustanoviti; gojiti, vzgajati; krmiti, rediti, hraniti; povreči, mladiče dobiti; povzročiti
criar callos kurja očesa dobiti
criar carnes zrediti se
criar al pecho dojiti
criar al biberón hraniti z otroško steklenico
criar artificialmente umetno hraniti
criarse rasti, uspevati
criarse juntos skupno rasti
criarse en buenos pañales dobro vzgojen biti
criar a sus pechos a alg. vzgajati koga po svojih načelih - crībrum -ī, n sito, cedilo: Ca., Pl., Col., Pers., Plin. idr., cribra corrodere Ci. (o miših), cr. rarum O.; preg.: imbrem in cribrum ingerere (po drugih legere) Pl. vodo v sito nositi = sl. „vodo z rešetom zajemati“, t.j. kako brezkoristno delo opravljati.
- crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)
crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo - crīmen -inis, n
1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.
2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.
3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe. - crisma m (pl. -mi)
1. relig. krizma
2. pren. potrditev; odobritev:
con tutti i crismi po vseh pravilih - Cristo
A) m
1. relig. Kristus:
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
dopo Cristo po Kristusu, po našem štetju
2. umet. Kristus; križani Kristus:
Cristo di Giotto Giottov križani Kristus
3. pog. bednik; hudo zdelan človek:
non ci sono cristi pren. nobenih možnosti ni
B) inter. Jezus! Kristus! - Cristo moški spol Kristus; (cristo) razpelo
Santo Cristo Jezus Kristus
antes de Cristo pred Krist. rojstvom
después de Cristo po Krist. rojstvu
ni por un Cristo za nič na svetu
le viene como a un Santo cristo un par de pistolas pristaja mu ko kravi sedlo
¡voto a Cristo! križana nebesa!
sacar el cristo poseči po zadnjem sredstvu (da koga pregovorimo itd.)
estar sin cristo (Či) biti brez denarja, imeti prazne žepe - criterio moški spol kriterij, sodilo, merilo za presojanje
según mí criterio po mojem mnenju
cambiar de criterio spremeniti svoje mnenje, premisliti se - crocodīlus -ī, m (gr. κροκόδειλος) krokodil: Ci., H., Plin. idr. — Vulg. soobl. (po predmetu) corcodīlus -ī, m: Ph., Mart., Macr. — Kot nom. propr. Crocodīlus -ī, m Krokodil, gora v Kilikiji: Plin.
- crocomagma -atis, n (gr. κροκόμαγμα) lesast žafranov preostanek po stiskanju žafranovega olja: Gels., Plin., P. Veg. (s heterocl. gen. crocomagmae), Isid.
- croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno
se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je? - croître* [krwatrə] verbe intransitif rasti; razvijati se; uspevati; naraščati
les jours croissent dnevi se daljšajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
ne faire que croître et embellir vedno večji in lepši postajati; figuré krasno uspevati
croître en beauté z rastjo postati lepši
croître comme un champignon rasti ko goba, zelo hitro rasti
la jonte des neiges jait croître les rivières zaradi kopnenja snega naraščajo reke; verbe transitif, vieilli (po)večati - croûton [krutɔ̃] masculin krajček (kruha), kos trdega kruha; ocvrt košček kruha; familier omejen, okostenel človek
croûtons pluriel drobtin(ic)e
épinards masculin pluriel aux croûtons špinača z ocvrtimi koščki kruha
manger le croûton (po)jesti krajček (kruha) - Crucisalus -ī, m (crux in salīre), šalj. po Chrysalus, Krucisal = Skakalec s križem, Plesalec s križem, Križenosec: Pl.
- crūdēlis -e, adv. crūdēliter (crūdus)
1. (o bitjih in njihovem značaju, vedenju, ravnanju) surov, krut, okruten, hud, brezčuten, nemil, neusmiljen, trdosrčen: Castor, mulier Ci., qui crudelior? Ci., crudelissimus tyrannus Dionysius Ci., crudelissimus carnifex civium Ci., non voluntate aut naturā non esse crudelem Ci., seditiosus civis et in hominis consularis calamitate crudelis Ci., ob eamque rem crudelis (fuit) N., aliquanto crudelior esse coepit N., in superiores contumax est, in inferiores crudelis Corn., crudeles gaudent in tristi funere fratris Lucr., (Catilina) gratuito potius malus atque crudelis erat S., crudelissimis parricidis S., quis est crudelior in nos te deus? H., crudelis Amor V., sed non Neptunus tanto crudelis amori Pr., anus crudelissima Petr., istius animus ferus, crudelis atque inhumanus Corn., crudelior ipso sit mihi mens pelago O., cr. mens Cat., truces atque crudeles mores (namreč lovskega psa) Col., multi … , si in hunc animadvertissem, crudeliter et regie factum esse dicerent Ci., ille crudelissime est interfectus Ci., in bello multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitega in lakomnega storiti, crudeliter imperare N., ibi crudelissime se gerere N., ipsos crudeliter excruciatos interficit C., Capua relicta crudelius habitanda, quam si deleta foret L., deus crudelius urit, quos vidit invitos succubuisse sibi Tib., crudeliter torqueri videbatur Cu.
2. pren.
a) (o neživih, poosebljenih subj.) grozen, grozljiv, grozovit, krut, nemil, pretresljiv: crudelis fortuna populi Ci., crudele odium in hostem Ci., crudelis amor tauri V., fratris miseri letum crudele V., cr. funus (Daphnidis) V. pretresljiva (po drugih: nasilna) smrt, toda: moritura super crudeli funere virgo V. nad groznim (strašnim) mrličem; qui mea crudeli laceravit verbere terga O., crudelia instrumenta necis O., cr. ferrum Pr., ianua vel dominā penitus crudelior ipsā Pr., crudelis scopulis me destinat urna Val. Fl., cr. signa Val. Fl., cr. manus Petr.
b) enalaga (o dejanju ali položaju, ki izvira iz krutosti ali je povezan s pojmom grozovitosti) krut, okruten, grozovit: bellum Ci. ep., dominatio Ci., erepti estis ex crudelissimo interitu Ci., crudelis mors C. Treboni Ci., mors S. Roscii crudelissima Ci., consilia crudelissima Ci., o rem cum auditu crudelem tum visu nefariam! Ci., crudelissimum nomen tyranni N. zlovešče, crudelia facinora S., sententia eius mihi non crudelis videtur S., poena O., poena in civīs nimis crudelis Ci., exitium cr. Val. Fl., auratae frontis crudelis gloria Stat., libertis servisque eius ferro et igni crudelem in modum enectis Suet., crudelissima caedes Suet., ecquis … crudelius … amavit? O. mar je kdo bolj občutil okrutnost ljubezni? crudele est ali crudele videtur z inf.: crudele, suos addicere amores O., incīdere vivorum corpora et crudele et supervacuum est Cels., visum est committere quemquam tam saevo crudele mari? Lucan.; z ACI: quid enim crudelius est quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica summoveri? Q.
Opomba: Adv. acc. neutr. sg. crūdēle (= crūdēliter): Cl., io quanti crudele rubebitis amnes! Stat. - crūdus 3 (sor. s cruor)
1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.
2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.
3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.