Franja

stain² [stéin] prehodni glagol
umazati, zamazati, omadeževati; pobarvati (kaj) (na zidu, na steklu, papirju); tiskati pisane vzorce (na blagu, tapetah)
figurativno omadeževati
neprehodni glagol
(za)mazati se, popackati se, delati ali dobiti madeže
figurativno omadeževati se

stained glass barvno steklo
his hands are stained with blood njegove roke so omadeževane s krvjo
stained with vice poln pregreh, grešen, sprijen
to stain one's name omadeževati svoje ime
white cloth stains easily bel prt se hitro zamaže

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stara devica stalna zveza
(starejša neporočena ženska) ▸ vénkisasszony, vénlány, aggszűz
Predsednica je neka stara devica, ki je bila že trikrat slovesno zaročena, a so se ji ženini vedno v zadnjem trenutku izneverili. ▸ Az elnökasszony egy vénlány, akit már háromszor eljegyeztek ünnepélyesen, de a vőlegények az utolsó pillanatban mindig leléptek.

stara jajca srednji spol množina
figurativno to so stara jajca das ist kalter Kaffee, Schnee von gestern, ein alter Hut
spet pogrevati stara jajca den alten Kohl wieder aufwärmen

star|i množina die Alten
star in mladi groß und klein, jung und alt
kar star store, se mladi nauče wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen

starš|i moški spol množina Eltern množina, das Elternpaar; (adoptivni Adoptiveltern, nevestini Brauteltern, prastari Urgroßeltern, Ureltern, stari Großeltern)
… staršev Eltern-
(svet der Elternbeirat, zbor die Elternversammlung)
brez staršev elternlos
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
sirota brez staršev das Waisenkind
last ipd.: staršev elterlich, starih: großelterlich
govorilna ura za starše die Elternsprechstunde
izgubiti starše elternlos werden
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
figurativno to ni (od) slabih staršev das kann sich sehen lassen, das ist nicht von schlechten Eltern

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

start out neprehodni glagol
kreniti na pot, oditi; pripraviti se (za); začeti, poskušati

he start outed out to prove I was wrong skušal je dokazati, da nimam prav
his eyes were starting out oči so mu izstopile iz jamic

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

Statellī (L.) ali Statiellī (Plin.) -ōrum, m Statél(c)i, Statiél(c)i, ljudstvo v Liguriji; njihovo glavno mesto so bile Aquae Statiellōrum ali Aquae Statiellae Statiélske Toplice (zdaj Acqui): Plin. Od tod

1. adj. Statellās -ātis statélski: in agro Statellati L.; subst. Statellātēs -um, m = Statellī Statél(c)i, Statiél(c)i: L.

2. subst. Statiellēnsēs -ium, m Statél(c)i, Statiél(c)i, Statielánci (Statielénci): Brutus in Ci. ep.

státi¹ (stanem) to cost

dragó státi to cost dear
to te bo drago stalo! that will cost you dear!
koliko stane to? how much does it cost?, what's the price?, how much is it?, what do you charge for it?, (pogovorno) what's the damage?
to me je stalo X SIT I paid X tolars for it
knjiga me je stala X SIT the book cost me X tolars
popravila so nas stala X SIT the repairs cost us X tolars
to bo stalo mnogo časa in truda this work will take much time and trouble
naj stane, kar hoče! cost what it may, at any cost, at any price
ni važno, koliko to stane it does not matter what it will cost, expense is no object
to precéj stane it comes expensive, it is dear
to ga je stalo življenje it cost him his life
dobre besede nič ne stanejo kind words cost nothing

Statilius 3 Statílij(ev), ime marzovskega in rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Statilius Lucij Statilij, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

2. (T.) Statilius Taurus (Vell.) ali Taurus Statilius (T.) (Tit) Statilij Taver ali Taver Statilij, Oktavijanov vojskovodja in zaupnik, dvakrat konzul, drugič l. 26 z Oktavijanom.

3. T. Statilius Sisenna Taurus Tit Statilij Sizena Taver, pri T. imenovan Sisenna Statilius (Taurus) Sizena Statilij (Taver), vnuk prejšnjega Statilija, konzul l. 16 po Kr.

4. Statilia Messalīna Statilija Mesalina, Vestinova soproga in Neronova ljubica, po Popejini smrti Neronova soproga: T., Suet.

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

stationary [stéišənəri]

1. pridevnik (stationarily prislov)
nepremičen, mirujoč, nespremenljiv, stalen; ki ne napreduje, ne raste; stacionaren, ki stagnira; ki se javlja le tu pa tam (ponekod)

stationary AA vojska nepremičen letalski top
stationary diseases lokalne bolezni (ki so posledica atmosferskih razmer)
stationary run šport tek na mestu
to remain stationary ostati (biti) nespremenjen

2. samostalnik
oseba, ki ostane na nekem mestu
figurativno konservativec
množina stalna vojaška posadka, garnizija

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.