Franja

flegmatičen pridevnik
(ravnodušen) ▸ flegmatikus, flegmaPrepričana je tudi, da bi ji bilo lažje, če bi bila po naravi bolj flegmatična. ▸ Meggyőződésem, hogy könnyebb lenne neki, ha a természeténél fogva flegmatikusabb lenne.
Po moje vidijo, da sem jaz precej flegmatična in da se mi ne da ukvarjati s temi stvarmi. ▸ Szerintem látják rajtam, hogy elég flegma vagyok és nincs kedvem ilyesmikkel foglalkozni.

flemme [flɛm] féminin, populaire nedelavnost, lenost

avoir la flemme lenariti
(populaire) battre, tirér sa flemme nič ne delati, ne imeti volje za delo

fleō -ēre, flēvī, flētum

I. intr.

1. jokati (se), plakati: quid fles? Acc. fr., quin fles? Pl., ne fle, mulier fleret uberius Ci., rex in foro flens clamare coepit Ci., lapides flere cogere Ci. ali aliquem flere cogere Cu. ganiti do solz, haec pluribus verbis flens a Caesare petit C., flendo delicuit Hyrie O. se je od joka raztopila, se je utopila v solzah, se je razjokala, o multa (adv. acc. n. pl. = zelo) fleturum caput H. = ki ti preti nesreča, flere desinere Cat., Sen. rh. ne več jokati, izjokati se, fl. ubertim Sen. rh., effusius Cu., effusissime Sen. ph.; z dat. = jokati pred kom, tožiti mu svojo bol: felix, qui potuit praesenti flere puellae Pr.; s praep.: fl. de filii morte Ci., ob nostras vias Tib., ab insidiis Pr., ad singula Suet., cum gemitu Amm., cum aliquo, de illa aut pro illa Eccl.; v pass. brezos.: in ignem posita est: fletur Ter., macretur, fletur, lamantatur Ap., oratur, psallitur, fletur Sid.; pt. pf. = jokajoč(a) (se): mater pueri fleta et lacrimosa Ap.

2. metaf.
a) zarezgetati: equorum greges … comperit … ubertim flere Suet.
b) pesn. (o stvareh) solzeti, mezeti, kapljati: Prud., uberibus flent omnia guttis Lucr., flevit in templis ebur Sen. tr. —

II. trans.

1. objokovati koga, jokati (se) nad kom (čim), po kom (čem), oplakovati koga; le pesn. in poklas.: egone illum non fleam? Pl., quotiens fidem mutatosque deos flebit H., orba cum flet unicum mater Cat., illum (Marsyam) Satyri fratres flerunt (gl. opombo spodaj) O., hanc dicitur unus flesse (gl. opombo spodaj) Pelops O., fl. inultos dolores O., servitutem Ph., amissum fratrem Sen., rh. simul mortuos vivosque, neptium necem Cu., filii necem, Germanicum T.; v pass.: multum fleti ad superos (na zgornjem svetu, v času svojega življenja … ) Dardanidae V., nata fleatur O., flenda Graecia, fortuna O. objokovanja vredna, minus … est, quod flendum meo nomine quam quod illius gaudendum est Q.; subst. n. pl.: flenda pati Sen. tr.; flere s quod (da): quod interemi, non quod amisi, fleo Sen. tr.; z ACI: Tib., Pr., Val. Fl., me discedere flevit V., meretricis … periscelidem raptam sibi (esse) flentis H.; occ.
a) jokajoč (solzeč se) opisovati, opevati, peti: cavā testudine amorem H., feralia carmina Col. poet.
b) jokaje, solzeč se prositi (s finalnim stavkom): flemus, ni (= nē) nos divideret Pr., flere coepit, ne amicus pro se periret Hyg.

2. metaf. pesn. (o neosebnih subj.) kapati kaj: quem (sanguinem) plaga flerat (gl. opombo spodaj) roscidis livoribus Prud.

Opomba: Sinkop. obl. iz kor. pf.: flesti (= flevisti) O., flerunt (= fleverunt) V. idr. pesniki, flerat (= fleverat) Prud., flesse (= flevisse) L., O., Plin. idr. flesset (= flevisset) Stat.

fleur [flœr] féminin cvet, cvetlica; pluriel cvetje; plesen (na vinu), oprh (na sadju); figuré razcvet, izbranost, familier devištvo

fleur de farine cvetna najfinejša moka
fleur de la jeunesse cvet mladosti, mladine
fleur de soufre žvepleni cvet
la petite fleur bleue sentimentalnost
il est très fleur bleue on je zelo sentimentalen
fleur des pois (familier) eleganten mož
fleurs pluriel blanches (médecine) beli tok
à la fleur de l'âge v najlepših letih
(familier) comme une fleur z lahkoto, brez težav
il est arrivé le premier, comme une fleur z lahkoto je prišel prvi
à fleur de terre v isti višini z zemljo, na površini
il a les yeux à fleur de tête (on) ima skoraj izbuljene oči
être en fleur biti v cvetju, cveteti
couvrir quelqu'un de fleurs, jeter des fleurs à quelqu'un (figuré) obsuti koga s pohvalami, s komplimenti
faire une fleur à quelqu'un komu napraviti koristno uslugo, ne da bi zanjo zahtevali protiuslugo

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).

Fliege, die, (-, -n) Tierkunde muha; beim Angeln: (umetna) muha; Krawatte: metuljček; Bärtchen: brčice; Weiße Fliege Tierkunde oljčni molj; Spanische Fliege španska muha; er tut keiner Fliege etwas zuleide še muhe ne bi ubil; zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen ubiti dve muhi na en mah

flinch¹ [flinč] neprehodni glagol (from)
trzniti, nazaj odskočiti, ustrašiti se; izogibati se

without flinching ne da bi trenil, brez pomisleka

flirtati glagol
1. (izkazovati seksualni interes) ▸ flörtöl, kacérkodikRada flirta z drugimi moškimi. ▸ Szívesen flörtöl más férfiakkal.
Sedela sta na kavču, se veliko smejala, ves čas flirtala in se dotikala. ▸ A kanapén ültek egymás mellett, sokat nevettek, miközben egyfolytában flörtöltek és gyakran egymáshoz értek.

2. (biti naklonjen čemu) ▸ flörtöl, kacérkodikKlub študentov zato ne flirta z nobeno izmed političnih opcij. ▸ Az egyetemisták klubja ezért nem kacérkodik egyetlen politikai opcióval sem.
Z igralstvom je flirtal že v študentskih letih in po slovesu od aktivnega športa mu televizijskih ter filmskih ponudb ni manjkalo. ▸ A színészettel már egyetemista korában is kacérkodott, az aktív sportolás befejezése után pedig hírnevének köszönhetően sok tévés és filmes felkérést kapott.
Laburisti so ga hitro obtožili, da flirta z angleškim nacionalizmom. ▸ A munkáspártiak hamar megvádolták azzal, hogy az angol nacionalizmussal kacérkodik.

3. (o nevarnosti) ▸ kacérkodik, szembenézEnajst minut nogometnega obračuna so gostje flirtali s pravim ponižanjem. ▸ A futballmeccs tizenegy percében a vendégeknek igazi megaláztatásban volt részük.
On je vrhunski igralec, ki vedno flirta z nevarnostjo. ▸ Kitűnő játékos, aki folyton a veszéllyel kacérkodik.

4. (izzivalno se obnašati) ▸ flörtöl, kacérkodik, kokettál
Svet gleda nanjo kot na uspešen fotomodel, ki zna na ukaz flirtati s kamero. ▸ A világ sikeres fotómodellnek tartja, aki utasításra képes kacérkodni a kamerával.

flō -āre -āvī -ātum (prim. lat. flēmina, folium, follis, gr. φληδάω blebetam, φληναφός blebet, kot adj. blebetav, stvnem. blāen, blāsan, ang. blow)

I. intr.

1. (o vetru) pihati, puhati, veti: Ci. ep., O., Auct. b. Alx., Plin., Sen. rh., Q. idr. qui (corus ventus) … in his locis flare consuevit C., auster, qui per biduum flaverat, in Africum se vertit C., contra fluvium flantes (etesiae) Lucr.; pren.: dum flavit velis aura secunda meis O. je napenjal moja jadra.

2. (o osebah) z usti, z mehom pihati, razpih(ov)ati, podpih(ov)ati: simul flare sorbereque haud factu facile est (preg. o čem nemogočem) Pl. scintillam … folle fabrili … flando accenderunt L.; pesn. (o piščali): tibia flabit O. bo zapiskala, zadonela. —

II. trans.

1.
a) vzpihati, razpihati, dvigniti: pulvis vento flatus Auct. b. Afr.
b) iz ust pihati, izpuhati: anima, quae flatur Varr. ki prihaja iz ust, ore foras acrem fl. de corpore flammam Lucr. (o Himeri).
c) piskati na kako glasbilo: tibia flatur O.; pesn. (o pesniku junaških pesmi): praeconia classica cornu fl. Pr. (?) ali Pieria proelia fl. tubā Mart. trobiti na … ; metaf.: magna semper flandi tumor Q. naduto visokorečje, has ille inanes glorias cum flaret Gell. ko se je s to prazno (puhlo) samohvalo neprestano ustil; pesn.: rosas fl. Prud. tako rekoč odpihavati = zametati.

2. kovine s pihali topiti, kovine ali denar iz kovin ulivati, kovati: aes antiquissimum, quod est flatum, pecore est notatum Varr., argentum flatum signatumque L. ulito in skovano; s prolept. obj.: fl. nummum argenteum Varr. fr., ratio flandae aut conflandae pecuniae Ci., fl. nummos Ulp. (Dig.); podobno: Phrygius lapis … flatur follibus donec rufescat Plin. s pihali razpihujejo, dokler ne postane rdeč.

floccus -ī, m (menda = *bhlod-ko-s, sor. z gr. φλάδειν, φλάζειν raztrgati)

1. kosem, kosmič, vlakno (volne): diligentiores … oves tondere solent, ne qui flocci intereant Varr., floccos legere in veste Cels. (o vročičnih bolnikih), pilulae intus habentes floccos molles Plin.

2. metaf. (preg.) mala reč, malenkost: floccum non interduim Pl. za to bi niti beliča ne dal; sicer le v gen. pretii: aliquid (aliquem) non flocci facere Pl., Ci. ep. kaj (koga) niti malo ceniti, nič ceniti, prezirati, vnemar puščati, za kaj (koga) ne brigati se, ne zmeniti se = non flocci existumare Pl. ali pendere Ter.; brez nikalnice: flocci (= malo) facere Pl., Ter. ali aestimare Pl. ap. Fest.

Floh, der, (-s, Flöhe) Tierkunde bolha; (Erdfloh) Tierkunde bolšica; (Geld) denar; jemandem einen Floh ins Ohr setzen vcepiti misel/željo (povedati nekaj, kar človeku ne da miru)

fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

I.

1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q. †grammatice† pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

II.

1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

2.
a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

4.
a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

I. adj. pt. pr. fluēns -entis

1. (o govoru)
a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

II. metaf.

1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).

focilō (ne focillo) -āre (-āvī) -ātum (focus) greti, ogrevati, gojiti, negovati, krepčati, oživiti: aliquem Plin. iun.; pren.: remediis aliquem foc. Sen. ph., societas male focilata Suet. le za silo oživljena. — Dep. soobl. focilor -ārī: Varr. ap. Non.

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

foedō -āre -āvī -ātum (foedus 3)

I.

1. ogrditi, spačiti, skaziti, iznakaziti, pokvariti, potvoriti: pulvere canitiem O. ali canitiem … infuso pulvere Cat., foedatis pulvere turpi crinibus O., cum sua foedari latrantibus inguina monstris aspicit O., non nihil in Sarmatarum habitum foedantur T. postajajo skoraj tako iznakaženi kakor Sarmati, ne vestis Serica viros foedaret T. naj ne omadežuje; z gr. acc.: foedati ora (v obrazu) Galaesi V.; occ.
a) grdo (hudo) obdelati, razbiti, zdelati: hostium copias Pl., unguibus ora et pectora pugnis V. razpraskati … in biti po prsih, ferro Argolicas latebras V., ferro volucres V., pobiti, crines V. razmršiti, agri foedantur L. se pustošijo, f. urbem strage Val. Max., verberibus foedatus T.
b) skaliti, potemniti, zatemniti, zamračiti: serenos voltus V., lumen S. fr. (o oblaku), luna … lumen omne foedavit Cu.

2. ponesnažiti, onečediti, omadeževati, oskruniti: lacus … multo foedabat proxima limo Sil., caede sua templum f. L., foedata bracchia tabo O., f. sanguine tellurem, vestes O. ali templa cruore O. okrvaviti, sanguine aliquid T. —

II. metaf. onečastiti, onesvetiti, oskruniti: Eutr., Vop., rem patriam et gloriam maiorum Pl., belli exstinctorem nefario scelere Ci., memoriam iuventutis senectutis dedecore Ci., ab eo sacella summā turpitudine foedata sunt Ci., f. aliquem vivum perenni miseriā Ci. poet. neprestano mučiti in stiskati, multiplici clade foedatus annus L., f. aliquem funere Val. Fl., principem sordidis ministeriis T., senatorum plures per arenam (z gladiatorskimi igrami) foedati sunt T., ipse per licita atque inlicita foedatus T. s tem, kar je dovoljeno in kar ni dovoljeno, f. egregia erga populum Rom. merita T., victoriam parricidiis Fl., regnum caedibus Iust.

foedus -eris, n (fīdere)

1. pogodba o zvestobi, pogodba, dogovor, z(a)veza (med vladarji in svobodnimi državami): duo foedera duorum populorum Ci., foedus aequum L. sklenjena med enakimi (ne s premaganci), enakopravna, aliter.: foedus facere (cum aliquo) Ci., L., Iust. ali ferire Ci., L., V. ali icere Ci., T., Suet., Amm., Cl. (s kom) z(a)vezo skleniti, foedus componere, foedera pangere, foedera firmare V., mittere se in foedera V. spustiti se v … , foedus inire Pr., f. iungere L., Val. Fl., frangere, rumpere, violare Ci. idr. ali solvere V., decedere de foedere Ca. ap. Gell., foedus et amicitiam dare S., f. pacis Vell., Amm., tabulae foederis Petr., foederis pactum Fl.; pogosto ex foedere Ci., N., L., Cu. po zavezi (pogodbi), naspr. contra foedus Ci. zoper besedilo zaveze; meton. pogodba o zavezi, zavezna pogodba: in ipso foedere sanctum atque perscriptum est, ut … Ci., quorum foederibus scriptum est, ne … Ci.

2. zveza, pogodba, dogovor (med posamezniki): f. coniugale, lecti, thalami O. ali tori Lucan. zakonska zveza, zakon, Veneris O. ljubezen, ljubljenje, ljubimkanje, caelestia foedera O. zakoni božanstev, f. sociale O. družba, zadruga, f. amicitiae O. ali samo foedus Ci. (De fin. 2, 83) prijateljska zveza, f. amorum Ci. ljubezenska zveza, scelerum (za hudodelstvo) Ci., patrocinii Plin. Iun., hospitii Iust., infanda foedera Val. Fl. ali temeratum foedus Sil. prešuštvo: Amm., foedere iuncti O. sorodniki, contra data foedera O. zoper dano besedo, dare foedera per divos Tib. zvestobo priseči pri bogovih.

3. meton. določba, odredba, naredba, zakon, pravilo: foedere certo et premere et laxas … dare … habenas V., f. civile et humanum L., naturae Lucr., O., naravni zakon, animarum foedera pacta Lucr., metuens alterius viri certo foedere castitas H., sic Parcarum foedere cautum est O., hoc … iunctast foedere nostra Venus Tib., f. caeli Col., foedere certo degeneres tenebris animas damnavit Avernis Sil., ex foedere pragmaticorum Iuv.

fōglia f

1. bot. list:
spuntano, cadono le foglie listje poganja, odpada

2. pren.
mangiare la foglia razumeti, kam pes taco moli
tremare come una foglia drgetati kot šiba na vodi
non muover foglia pren. ne migniti z mezincem, ne storiti ničesar

3. umet. listni ornament

4. (lamina d'oro, d'argento) folija

5. tehn. list vzmeti
PREGOVORI: non cade foglia che Dio non voglia preg. človek obrača, Bog obrne

foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost

de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
sous la foi du serment pod prisego
ma foi! pri moji veri!
ma foi, oui seveda, vsekakor
bonne foi iskrenost, poštenost
mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
digne de foi verodostojen
profession féminin de foi veroizpoved
foi conjugale zakonska zvestoba
foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
foi des traités obveznost pogodb
article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
avoir la foi imeti vero, biti veren
avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
donner foi vzbujati zaupanje
donner sa foi dati svojo besedo
faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
garder sa foi držati svojo besedo
être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
manquer de foi ne držati besede

fold¹ [fould]

1. prehodni glagol
zložiti, preganiti, zgibati, gubati; prekrižati; zaviti; oviti; objeti
sleng doživeti polom; prisilno likvidirati

2. neprehodni glagol
gubati se; zapreti se; zgrniti se; oviti se

to fold one's arms ne se udeležiti, držati križem roke
to fold in one's arms objeti
folded in mist z meglo pokrit (vrh)

folichon, ne [fɔlišɔ̃, ɔn] adjectif razposajen, vesel; prijeten, zabaven; lahkomiseln