Franja

denáren monetary; pecuniary; financial; money

denárna aristokracija plutocracy
denárna blagajna till, strongbox, (registrska) cash register
denárno darilo gratuity, (napitnina) tip; donation
denárna globa fine; penalty; mulct
denárna izguba loss of money
denárna kazen fine
denárna kriza financial crisis, monetary crisis
denárna nagraditev remuneration
denárno nakazilo money order, postal order
denárna nakaznica money order
denárna moč financial power
denárna naložba investment of funds
denárni menjalec money changer
denárni obtok circulation of money
denárna odškodnina (monetary) indemnity, cash settlement
denárno pismo money letter
denárna politika monetary policy
denárni polog deposit
denárno plačilo payment; remuneration
denárna pomoč financial assistance
denárna podpora subsidy
denárno posojilo loan
denárno pomanjkanje shortage of money (ali pogovorno of the ready), cash shortage
denárna pošiljka remittance
denárna ponudba bid
denárni prispevek contribution
denárni presežek cash (ali money) surplus
denárno razvrednotenje devaluation; inflation
denárna reforma monetary reform
denárna rezerva cash (ali money) reserve(s)
denárni sistem monetary system
denárni prenos money transfer; remittance
denárna sredstva financial resources pl, funds pl, means pl
denárna stiska straitened circumstances pl, humoristično pecuniary difficulties
denárni tečaj exchange rate, rate of exchange
denárna zadeva financial (ali fiscal) matter (ali affair)
denárni trg money market
denárna zadrega financial difficulty
denárna vrednost cash value
denárna zamenjava exchange
denárni zavod bank
denárni zahtevek claim for money, title to funds
denárni znesek amount of money
biti v denárni stiski to be hard up

denáren (-rna -o) adj.

1. di, in denaro; pecuniario, monetario; finanziario:
biti v denarni stiski essere a corto di denaro
denarna kazen multa, pena pecuniaria
denarna podpora sussidio
pošta denarna nakaznica vaglia (postale)
denarna pošiljka rimessa
denarna politika politica monetaria
denarni kapital capitale
denarni kredit credito
denarni mogotec plutocrate
denarno povračilo competenza, competenze
denarni sistem sistema monetario
denarni zavod istituto bancario
denarna sredstva mezzi finanziari
denarno gospodarstvo finanze

2. pren. (premožen, bogat) ricco, danaroso, facoltoso

denáren monetario; pecuniario; financiero; de dinero

denarni dotok afluencia f de dinero
denarna enota unidad f monetaria
denarni dar donativo m de dinero
denarna globa multa f
denarno gospodarstvo economía f monetaria
denarna kriza crisis f monetaria
denarna menjava cambio m de moneda
denarno nakazilo, nakaznica giro m postal
denarna nagrada recompensa f en dinero
denarna naložba colocación f (ali inversión f) de dinero
denarni obtok circulación f monetaria (ali de dinero)
denarno pismo pliego m de valores declarados
denarno naplačilo (predujem) anticipo m
denarna podpora ayuda f pecuniaria, (državna) subvención f; subsidio m
denarno posojilo empréstito m financiero
denarni presežek excedente m de dinero
denarni prihranek ahorro m de dinero
denarna sredstva recursos m pl pecuniarios (ali financieros); fondos m pl
denarni promet movimiento m de fondos
denarne skrbi preocupaciones f pl de dinero
denarna stiska dificultad f financiera; fam apuro m de dinero; penuria f de dinero
biti v denarni stiski fam estar en un apuro de dinero
denarni trg mercado m monetario
denarna vloga depósito m
denarno vprašanje cuestión f de dinero
denarna zadeva asunto m de dinero
denarni zavod establecimiento m bancario; instituto m de crédito

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

denarn|i (-a, -o)

1. Geld- (kapital das Geldkapital, posel das Geldgeschäft, prispevek der Geldbeitrag, die Geldspende, trg der Geldmarkt, zavod das Geldinstitut, aristokracija das Geldadel, dajatev die Geldleistung, enota die Geldeinheit, kazen die Geldstrafe, loterija die Geldlotterie, obveznost die Geldschuld, podpora die Geldunterstützung, politika die Geldpolitik, pomoč die Geldzuwendung, die Geldhilfe, pošiljka die Geldsendung, sredstva Geldmittel množina, stiska die Geldnot, terjatev die Geldforderung, vrednost der Geldwert, zadeva die Geldsache, die Geldangelegenheit, darilo das Geldgeschenk, gospodarstvo die Geldwirtschaft, kritje die Gelddeckung, nakazilo die Geldanweisung, plačilo die Geldzahlung, posojilo das Gelddarlehen, obresti Geldzinsen množina, skrbi Geldsorgen množina, težave Geldschwierigkeiten množina)
biti v denarnih težavah in Geldnot sein, in Geldverlegenheit sein
dati denarni prispevek/denarno pomoč eine Geldzuwendung machen

2. (monetarni) Währungs- (sistem das Währungssystem, politika Währungspolitik, reforma die Währungsreform)
denarna enota die Währungseinheit
(finančni) Finanz-
| ➞ → finančni, ➞ → monetarni

denaro m

1. denar:
denaro spicciolo droben denar, drobiž
denaro contante gotovina

2. denarci, bogastvo:
avere molto denaro imeti pod palcem
avere il denaro contato imeti najnujnejše
buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar

3.
denari pl. igre (barva italijanskih kart) ○

4. tekstil denier

denier [dənje] masculin star rimski in francoski denar; novčič; vieilli obresti; teža 0,05 g

à beaux deniers comptants za cvenk
denier à Dieu ara
denier du culte vsota, ki jo katoliki vsako leto dajejo svojemu župniku
deniers pluriel publics državni dohodki
denier de Saint Pierre Petrov novčič
argent masculin placé au denier 20 na 5% obresti naložen denar
n'avoir pas un denier biti brez denarja
payer, acheter de ses deniers plačati, kupiti s svojim lastnim denarjem

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

dentro

A) avv.

1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter

2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt

B) prep.

1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes

C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)

dénué, e [denüe] adjectif reven, beden

dénué de brez
dénué d'intérêt nezanimiv
dénué de tout fondement brez vsake osnove
être dénué de tout biti brez vsega

dénuement [denümɑ̃] masculin revščina, pomanjkanje

être, vivre dans un grand dénuement biti, živeti v velikem pomanjkanju

deo gratias tujka latinsko

A) inter.

1. relig. bogu hvala!

2. hvala bogu!

B) m
essere al deo gratias biti na koncu

départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti

dépendance [depɑ̃dɑ̃s] féminin odvisnost, podrejenost, podložnost; odvisno ozemlje; stranska zgradba, depandansa; filiala; pluriel pritikline

dépendances pluriel de l'hôtel depandanse hotela
dépendances du château stranske grajske zgradbe
être dans, sous la dépendance de quelqu'un biti odvisen od koga, biti mu podložen
tenir dans la dépendance imeti koga v odvisnosti, podložnosti

dépendant, e [-pɑ̃dɑ̃, t] adjectif odvisen; podrejen

être dépendant de quelqu'un biti odvisen od koga
être dans une position dépendante biti v podrejenem položaju

dépens [depɑ̃] masculin pluriel stroški; juridique sodni stroški

aux dépens de na stroške, na škodo, na račun
être condamné aux dépens biti obsojen na plačilo sodnih stroškov
j'ai accepté ce travail supplémentaire aux dépens de mes loisirs, da ma santé vzel sem to dodatno delo na škodo, na račun svojega prostega časa, svojega zdravja
ils ont ri à mes dépens smejali so se na moj račun
le parasite vit aux dépens de ses hôtes parazit, prisklednik živi na račun svojih gostiteljev
apprendre, savoir quelque chose à ses dépens naučiti se, vedeti kaj iz lastnih (grenkih) izkušenj

dépense [depɑ̃s] féminin strošek, izdatek; poraba (goriva); jedilna shramba

dépense imprévue nepredviden izdatek
dépenses pluriel accessoires, menues dépense postranski, mali izdatki
grosse, folle dépense velik, nor izdatek
dépenses courantes tekoči izdatki
dépense d'eau, de courant, d'essence poraba vode, toka, bencina
dépenses d'entretien vzdrževalni stroški
dépenses d'Etat, publiques državni izdatki
dépenses de ménage gospodinjski izdatki
dépenses militaires, particulières, supplémentaires vojaški, posebni, dodatni izdatki
dépenses de personnel, de salaires izdatki za osebje, za plače
avoir l'initiative de la dépense razpolagati z denarjem, voditi blagajno
couvrir une dépense kriti izdatek
entraîner des dépenses povzročiti stroške
équilibrer dépenses et revenus uravnovesiti izdatke in dohodke
faire face aux dépenses plačati stroške
se mettre en dépense delati si stroške; figuré zelo se truditi
réduire les dépenses omejiti, zmanjšati izdatke
regarder à la dépense biti varčen
ne pas regarder à la dépense ne gledati na izdatke, mnogo izdati
rembourser quelqu'un de ses dépenses komu povrniti stroške
régler les dépenses poravnati stroške, izdatke

depresíja (-e) f

1. med. depressione, prostrazione:
duševna depresija prostrazione psichica
biti v depresiji essere in uno stato di depressione

2. (potrtost, pobitost) abbattimento, scoraggiamento

3. geogr. depressione

4. ekon. depressione, recessione, slump

5. meteor.
barična depresija depressione atmosferica, barometrica

deprimíran depressed; downcast

biti deprimíran to be in poor (ali low) spirits; to feel sorry for oneself
bil je videti skrajno deprimíran he looked utterly depressed