Franja

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.

vulpēs (starejše volpēs) -is, gen. pl. -ium, f (prim. skr. lōpāśaḥ šakal, lisica, lit. wilpiszỹs divja mačka, lit. lãpė lisica; gl. tudi lupus)

1. lisica: Varr., Ph., Sen. ph. idr., olim quod vulpes aegroto cauta leoni respondit referam H., vulpium aditus Plin. lisičje luknje, lisičji brlogi, lisičine, iam sit … „vulpes volipes“ Q.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest Pl., iungere vulpes (sc. ad arandum) V. vpreči (vpregati) lisice = nameravati (kaniti) kaj nemogočega, kaj napačnega, bella res est volpis (gl. opombo spodaj) uda Petr. kaj lepega je polit cucek, vulpes pilum mutat, non mores Suet.; lisica kot podoba zvitosti, premetenosti, lokavosti, prevejanosti: animi sub vulpe latentes H. pod lisičevino (prilizljivo zunanjostjo), astutam vapido servas sub pectore vulpem Pers., nunc populus est domi leones, foras vulpes Petr.

2. metaf. vulpēs marīna morska lisica (Squalus alopecia Linn.), vrsta morskega psa: Plin.

Opomba: Nom. sg. vulpis Ap., volpis Petr.; toda Prob.: „vulpes non vulpis“.

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzhájati (-am) | vzíti (vzídem) imperf., perf.

1. sorgere:
luna, sonce vzhaja la luna, il sole sorge

2. knjiž. (dvigati, dvigniti se; priti, prihajati) levarsi; nascere:
na filmskem nebu je vzšla nova zvezda nel firmamento cinematografico è nata una nuova stella
končno je vzšlo sonce tudi za nas finalmente anche per noi risplende il sole

3. lievitare; tr. far lievitare:
testo vzhaja la pasta lievita
pitati gos, da kar vzhaja ingrassare l'oca rapidamente

vzpenjanj|e [é] srednji spol (-a …) der Aufstieg, das Aufsteigen (tudi pri poletih), terena ipd.: das Ansteigen, der Anstieg
vzpenjanje po stopnicah das Treppensteigen
(stremljenje kvišku) das Aufwärtsstreben

vzpon² [ô] moški spol (-a …) alpinistično: die Hochtour; na vrh, goro: die Besteigung (des), die Ersteigung (prvi Erstbesteigung), die Bergbesteigung; skozi steno: die Durchsteigung
samostojni vzpon der Alleingang (tudi figurativno)

vzpored|en [é] (-na, -no) parallel (tudi matematika); potekajoč: [parallellaufend] parallel laufend, gleichlaufend, synchron; Parallel- (cesta die Parallelstraße, pojav die Parallelerscheinung, premik matematika die Parallelverschiebung, primer der Parallelfall, primež tehnika der Parallelschraubstock, razvoj die Parallelentwicklung, obratovanje der Parallelbetrieb)
vzporeden z … -parallel (s pobočjem hangparallel)

vzporednic|a [é] ženski spol (-e …) matematika die Parallele (tudi figurativno), die Parallellinie
aksiom o vzporednicah das Parallelenaxiom

vzporednost [é] ženski spol (-i …) die Parallelität (tudi matematika); (paralelizem) der Parallelismus

wad [wɔd]

1. samostalnik
čep, zamašek (of cotton, straw, wool iz bombaža, slame, volne)
šop, svitek; kepica papirja, zmečkan papir; čik (of chewing gum žvečilnega gumija)
vojska mašilo (vata itd.) (of cartridge naboja)
ameriško, sleng rola, zvitek (of banknotes bankovcev)
ameriško, sleng kup denarja, bogastvo; (krojaštvo) vatiranje

2. prehodni glagol
zviti v zvitek (rolo), stisniti, zmečkati (v kepo); zamašiti, zadelati, začepiti (an aperture odprtino)
podložiti z vato, vatirati (obleko); zaščititi (z bombažem, z vato, npr. zidove; tudi figurativno)
figurativno napolniti, napihniti

wake^(*)2 [wéik]

1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)

waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja

waken [wéikən] neprehodni glagol (tudi waken up)
prebuditi se, zbuditi se; oživeti
figurativno priti k zavesti, osvestiti se, zavedeti se (to s.th. česa)
zastarelo bedeti, čuti, ostati buden; stražiti
prehodni glagol
prebuditi, zbuditi
figurativno osvestiti; zbuditi čustva, spodbuditi

wander¹ [wɔ́ndə] neprehodni glagol
bloditi, begati, tavati, potikati se, potepati se, klatiti se; potovati, pešačiti; zabloditi, zaiti (tudi figurativno)
oddaljiti se (from od, tudi figurativno)
viti se (reka, cesta); govoriti brez zveze, biti nepazljiv, blesti, fantazirati; biti duhovno odsoten, raztresen
prehodni glagol
prepotovati, prehoditi
pogovorno zavesti v zmoto, voditi za nos, zmesti, zbegati

to wander out of one's way zaiti, zabloditi
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta
to wander off oditi, oddaljiti se, izgubiti se (tudi figurativno)

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

welche: welcher, welche, welches interrogativ: kateri, katera, katero; kdo, kaj; Religion: ki; indefinit: kakšen; nekaj (tudi v odgovorih); welcher auch immer katerikoli že

well² [wel]

1. prislov
dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
well and good dobro; sem zadovoljen
well away daleč, na daleč
as well as prav tako kot, tako ... kot
well into the evening zelo pozno v noč
not very well pač komaj
quite well čisto dobro
well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
well met! prihajaš kot naročen!
well spoken dobro rečeno
to be well off biti dobro situiran
to be well on in years biti že v letih
to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
it is very well possible je popolnoma mogoče
to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
to end well dobro se končati
to do well uspevati, prosperirati
to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

2. pridevnik
dober, v dobrem stanju; ugoden
medicina zdrav, pri dobrem zdravju

that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

3. samostalnik
dobro, blagor, blaginja

I wish him well hočem mu (le) dobro
let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

4. medmet
no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

well! I never! no, kaj takega pa še ne!
well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
well then? no, in kaj (potem)?

western [wéstən]

1. pridevnik
zapadni; ki prihaja z zapada (veter)

Western Church rimsko-katoliška cerkev
Western Empire zgodovina zahodnorimsko cesarstvo
a Western cowboy kavboj z divjega zapada
the Western world zapadne dežele

2. samostalnik
zapadnjak, prebivalec zapadnih dežel (tudi USA)
kavbojski film, film z divjega zapada, vestern

wie² Konjunktion kot; in (tudi) (Männer wie Weiber moški in (tudi) ženske); kako; so ... wie tako ... kot; so gut wie takorekoč; wie auch immer kakorkoli že; einer wie der andere tako eden kot drugi; wie du mir, so ich dir kot ti meni, tako jaz tebi; wie gehabt kot običajno

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel