Franja

sprejéti recevoir, accueillir ; (denar) recevoir, toucher ; (ukrep, zakon, sklep, predlog) adopter

boj (borbo) sprejeti accepter le combat (la lutte)
dar (povabilo) sprejeti accepter un cadeau (une invitation)
toplo (prisrčno) koga sprejeti accueillir quelqu'un chaleureusement (cordialement)
delavce sprejeti engager des ouvriers
zakon je bil sprejet soglasno la loi fut adoptée (ali votée) à l'unanimité
sprejeli so nas z odprtimi rokami on nous a reçus (ali accueillis) à bras ouverts

spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
spremeníti barvo to change colour
spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
s tem se položaj spremeni that changes the case
časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
spremeníti zakon to revise an act

spremetáti (-méčem) | spremetávati (-am) perf., imperf. gettare qua e là, mettere sottosopra, sparpagliare, sbattere, sbatacchiare; scaraventare:
valovi so spremetavali ladjo la nave era in balia delle onde

spríčo prep. di fronte a, stante, per; dato, visto:
oprostili so ga spričo pomanjkanja dokazov è stato assolto per mancanza di prove
spričo konkurence ni imel nobene možnosti za zmago data la concorrenza, non aveva alcuna possibilità di vincere
spričo slabega vremena ne bomo odpotovali stante il cattivo tempo, non partiremo

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

spūma -ae, f (morda iz indoev. *(s)p(h)oi̯H-no-/ā, *(s)p(h)oi̯H-mo-/ā; prim. skr. phénaḥ = sl. pena = stvnem. feim = nem. Feim, lit. spáine penave proge, penaste sledi, ang. foam, lat. pūmex)

1. pena, starejše pljuna, glen: Plin., Cl. idr., cum spumas ageret in ore Ci. ko so se mu pene cedile iz ust, ko se je penil, ko so se mu usta penila, concidit et spumas agit Lucr., per armos (sc. apri) spuma fluit O., spumaque pestiferos circumfluit albida rictus (sc. serpentis) O., spumam eximere Col. posne(ma)ti peno (pene), Venus spumā procreata Ci. iz morske pene (morskih pen), spumas salis aere ruebant V. peneče se (razpenjeno) morje, sparsit virides spumis albentibus agros O.

2. occ.
a) spuma salis sol iz morske pene, obrežna morska sol: Plin.
b) spuma argenti srebrova pena = srebrov sijajnik (argentit), starejše srebrni glaj: Cels., Plin., spumas miscent argenti et sulfura viva V.
c) spuma caustica ali Batava jedko (kavstično) ali bátavsko milo, s katerim so si Germani in Galci rdečili lase: Mart.

Spur, die, (-, -en) sled (tudi figurativ); auf der Straße: vozni pas; Eisenbahn tir; Technik (Spurweite) osna razdalja; (ein wenig) Salz, Rum usw.: sled, kanček, za spoznanje; bei der Skifahrt: smučina; Technik von Fahrzeugen: kolotečina; äußere Spuren zunanji sledovi; Spur zurücklassen: X hat Spuren zurückgelassen po X-u so ostali sledovi; keine Spur figurativ niti sence, še malo ne; heiße Spur vroča sled; Spur halten Technik Fahrzeuge: držati smer; es gibt keine Spur von/es fehlt jede Spur ni (niti) sledu (von o) ; auf der Spur sein biti na sledi (čemu, komu); auf die Spur bringen spraviti na sled, napeljati na sled; auf die Spur kommen zaslediti, izslediti (kaj, koga); in Spuren v sledovih; in jemandes Spuren treten hoditi po stopinjah (koga); um eine Spur za senčico, za spoznanje

sramnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ szeméremcsont
Medenično dno so mišice, ki potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj. ▸ A medencefenéket a szeméremcsonttól a farkcsont felé húzódó izmok alkotják.
Sopomenke: dimeljnica, sramna kost

2. veterina (spolovilo) približek prevedka ▸ nemi szervNekaj dni pred abortusom otečeta vime in sramnica, pojavi pa se tudi vaginalni izcedek. ▸ Abortusz előtt néhány nappal megduzzadnak az emlők és a nemi szerv, és vaginális váladék is jelentkezik.

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

srédstvo moyen moški spol , ressource ženski spol , expédient moški spol

brez sredstev dépourvu de (ali sans) moyens (ali ressources, fortune), dans le dénuement
denarna sredstva ressources pécuniaires, moyens, fonds moški spol množine, argent moški spol
menjalno sredstvo moyen d'échange
pralno sredstvo lessive ženski spol, détergent moški spol, détersif moški spol
prevozno sredstvo moyen de transport, véhicule moški spol
proizvajalna sredstva moyens de production
prometna sredstva moyens de communication
reklamno sredstvo moyen de publicité
uspavalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
zdravilno sredstvo reméde moški spol, médicament moški spol
sredstvo proti zamrznjenju (produit moški spol) antigel moški spol
sredstvo za zatiranje mrčesa insecticide moški spol
sredstva za življenje moyens d'existence (ali de subsistance)
z vsemi mogočimi sredstvi par tous les moyens possibles
izčrpati vsa sredstva épuiser tous les moyens
nikoli se nisem posluževal takšnih sredstev je n'ai jamais recouru (ali eu recours) à de tels expédients
namen upravičuje (posvečuje) sredstva la fin justifie les moyens
kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobra qui veut la fin veut les moyens

srédstvo (-a) n

1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
kozmetična sredstva cosmetici
bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
kemična sredstva sostanze chimiche
med. anestetična sredstva anestetici
med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
prevozna sredstva mezzi di trasporto
administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
farm. sredstvo proti glistam antielmintico
farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
farm. sredstvo za zapiranje costipativo
sredstvo proti kašlju tossifugo
teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

2. pl. sredstva mezzi, denaro:
v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
plačilna sredstva mezzi di pagamento
ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
proizvajalna (produkcijska)
sredstva mezzi di produzione
jur. pravna sredstva mezzi legali

sršen samostalnik
1. (žuželka) ▸ lódarázsPovezane iztočnice: azijski sršen

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]
Za sršene je to deveti zaporedni poraz. ▸ Zsinórban ez volt a lódarazsak kilencedik veresége.
Sršeni so prišli do zmage z 91 : 88, potem ko so zaostajali že za 23 točk. ▸ kontrastivno zanimivo A lódarazsak 23 pontos hátrányból győztek 91:88-ra.

Sršen samostalnik
ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]Na peti tekmi so Sršeni na domačem igrišču zmagali s kar 22 točkami razlike. ▸ Az ötödik mérkőzésen hazai pályán 22 pontos különbséggel győztek a lódarazsak.

stabílen stable; firm

cene so stabílne the prices are firm
stabílno ravnotežje steady balance, stable equilibrium
stabílna valuta stable currency
stabílen stol steady chair
stabílna vlada stable government

stabiliser [-lize] verbe transitif stabilizirati, utrditi, konsolidirati

stabiliser la monnaie, les prix, une situation stabilizirati denar, cene, konsolidirati položaj
prix masculin pluriel stabilisés stabilizirane cene
stabiliser un navire, un avion, un véhicule zagotoviti stabilnost ladje, letala, vozila
les règles d'orthographe se sont stabilisées pravopisna pravila so se ustalila

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

staff¹ množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
the staff of his old age opora v njegovi starosti
Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
pastoral staff škofovska palica
quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje

stagoniās -ae, acc. -ān, m (tuj. σταγονίας kapljajoč) stagonías, kapljasto kadilo (= večji koščki kadila; manjše so imenovali orobiās): Graeci stagonian et atomum tali modo appellant, minorem autem orobian Plin.