Franja

Zadetki iskanja

  • zabarantáti (-ám)

    A) perf.

    1. vendere, barattare

    2. dilapidare il patrimonio (a furia di vendere, rivendere ecc.):
    s stalnim prekupčevanjem je zabarantal premoženje a furia di vendere e rivendere, dilapidò tutto il patrimonio

    B) zabarantáti se (-ám se) perf. refl. pog. contrattare in perdita
  • zabásati (-bášem) perf.

    1. (zatlačiti) pigiare, ficcare

    2. (zamašiti) otturare

    3. (zapolniti) stipare, imbottire:
    zabasati sobo s pohištvom stipare la stanza di mobili
  • zabav|a2 ženski spol (-e …) prireditev: das Fest, die Party (sindikalna Betriebsfest, vrtna Gartenparty, Gartenfest)
    zabava s plesom das Tanzvergnügen
  • zabáva (-e) f

    1. divertimento, spasso, svago:
    imeti psa za družbo in zabavo avere un cane per compagnia e divertimento

    2. divertimento, festa:
    prijetno zabavo vam želim auguro buon divertimento

    3. festa, trattenimento, ricevimento:
    zabava na prostem festa all'aperto
    zabava s plesom trattenimento danzante
    novoletna, pustna zabava veglione di S. Silvestro, di carnevale
  • zabávati (-am)

    A) imperf. divertire, intrattenere, svagare, spassare; knjiž. dilettare, trastullare:
    zabavati otroke z branjem pravljic divertire i bambini con la lettura delle fiabe
    zabavati goste s prijetnim kramljanjem intrattenere gli ospiti con piacevoli conversari
    na prireditvi jih je zabaval odličen plesni orkester la manifestazione era rallegrata da un'ottima orchestra da ballo

    B) zabávati se (-am se) imperf. refl. divertirsi, divagarsi, spassarsela:
    zabavati se z igranjem kart divertirsi giocando a carte
  • zablískati (-am)

    A) perf.

    1. lampeggiare:
    pren. zabliskati z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo

    2. pren. luccicare, brillare, risplendere, scintillare:
    oči mu zabliskajo od jeze i suoi occhi scintillano di rabbia

    B) zablískati se (-am se) perf. impers.

    1. balenare, lampeggiare:
    zabliskati se in zagrmeti lampeggiare e tuonare

    2. pren. (s smiselnim osebkom v dajalniku) balenare; capire:
    pozno se mu je zabliskalo, kaj se je zgodilo molto tardi gli balenò l'idea di cosa fosse successo
    iron. učencu se je zabliskalo v glavi lo scolaro capì, ebbe una folgorazione
  • zabóbnati (-am) perf.

    1. battere il tamburo; tambureggiare:
    bobnarji so zabobneli i tamburini batterono i tamburi

    2. tamburellare:
    zabobnati s prsti po mizi tamburellare sul tavolo con le dita
  • zaboj [ó] moški spol (-a …) die Kiste (iz letev Lattenkiste, za odpadke Schrottkiste), za pivo, mineralno vodo ipd.: der Kasten (za pivo Bierkasten, s peskom Sandkasten); pri tovornjakih, vagonih: der Aufbau (zamenljivi Wechselaufbau)
    prekucni zaboj die Kippmulde
    zložiti v zaboj einkasten, einkästeln, in eine Kiste packen
    na zaboje kistenweise, kastenweise
    tehnika kaljenje v zaboju das Packhärten
  • zabòj (-ôja) m cassa:
    zaboj za drva, premog la cassa della legna, del carbone
    zaboj s strelivom cassa delle munizioni
    zaboj piva una cassa di birra
  • začarati glagol
    1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsol
    čarovnica začara ▸ boszorkány elvarázsol
    začarati v žabo ▸ békává varázsolja
    Čarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

    2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigéz
    začarati obiskovalca ▸ elbűvöli a látogatót
    začarati občinstvo ▸ közönséget megigéz, kontrastivno zanimivo elkápráztatja a közönséget
    začarati poslušalca ▸ elvarázsolja a közönséget
    začarati gledalca ▸ elvarázsolja a nézőt
    začarati moškega ▸ férfit elbűvöl
    začarati z lepoto ▸ szépségével elvarázsol
    dobesedno začarati ▸ szó szerint elvarázsolja
    popolnoma začarati ▸ teljesen elvarázsol
    pustiti se začarati ▸ hagyja magát elvarázsolni
    Občinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

    3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
    V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja.kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

    4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
    Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
    Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

    5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá tesz
    začarati pokrajino ▸ varázslatossá teszi a vidéket
    začarati vrt ▸ varázslatossá teszi a kertet
    Kamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
    Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

    6. (izvajati trike) ▸ varázsol
    Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

    7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonáz
    začarati vrata ▸ megbabonázza a kaput
    S pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.
  • začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

    A) imperf., perf.

    1. cominciare, iniziare, mettersi a:
    začenjati delo iniziare il lavoro
    začenja snežiti comincia a nevicare
    začeti študirati mettersi a studiare

    2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
    začeti pogovor avviare un discorso
    začeti boj attaccare battaglia
    začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
    pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
    začeti znova cominciare daccapo
    začeti posel incamminare un affare
    začeti govor esordire
    začeti pogajanja intavolare una trattativa
    začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
    začeti pripovedovati prendere a narrare

    B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
    zima se začenja comincia l'inverno
    začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
    pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi
  • začénši

    začénši s prihodnjim tednom starting next week
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

    zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
    začéti diskusijo to start a discussion
    začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
    začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
    začéti pogajanja z to enter into negotiations with
    začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
    začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
    začéti pogovor z to engage in a conversation with
    začéti govor to begin a speech
    začéti kampanjo to open a campaign
    začéti prepir to begin to quarrel
    začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
    začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
    začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
    začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
    začéti peti to burst into song
    začel je pisati he began writing (ali to write)
    začel je z malega he began on a small scale
    zopet je začelo deževati the rain has set in again
    šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
    začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
    začni(te) od začetka! begin at the beginning!
    slabo je začel he has had a bad start
    začel je piti (figurativno) he has taken to drink
    predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
    najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
    letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year
  • začéti empezar; comenzar; principiar (z por, govoriti a hablar)

    začeti se principiarse
    (nenadoma) začeti teči echar a correr
    začeti jokati (se smejati) echarse a llorar (a reír)
    dobro začeti empezar con bien
    začeti neko delo iniciar un trabajo; (prepir, diskusijo) promover, suscitar
    začeti pravdo incoar un proceso
    začeti z najtežjim empezar por lo más difícil
    začel je s tem, da je rekel ... comenzó por decir...
    prvi začeti tomar la iniciativa
  • začini|ti (-m) würzen (dodatno nachwürzen, preveč überwürzen); abschmecken
    začiniti s papriko paprizieren
  • začíniti (-im) | začínjati (-am) perf., imperf. condire; aromatizzare:
    začiniti jed condire il piatto
    začiniti s pimentom pimentare
    začiniti s tartufi tartufare
  • zadélati (-am) | zadelováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. turare:
    zadelati luknjo, špranjo turare un buco, una falla
    zadelati s predivom stoppare

    2. coprire

    B) zadélati se (-am se) perf. refl.

    1. continuare a lavorare, trattenersi a lavorare (oltre il necessario)

    2. star. coprirsi:
    nebo se je zadelalo il cielo si è coperto di nubi
  • zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

    1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
    ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

    2. colpire, battere, centrare:
    strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
    zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

    3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
    zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

    4. vincere:
    zadeti na loteriji vincere alla lotteria

    5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

    6. interessare:
    povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

    7. subire, esser colto:
    kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

    8. cogliere:
    slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

    9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
    ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

    10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
    kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
    pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
    pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
    pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno
  • zadíhati (-am)

    A) perf.

    1. respirare, aspirare, spirare, tirare il fiato:
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni

    2. pren. (zaživeti) respirare

    3. pren. (zapihljati) soffiare

    B) zadíhati se (-am se) perf. refl. ansimare, ansare:
    ko grem po stopnicah, se zadiham nel salire le scale ansimo