Franja

ὁπλοποιία, ἡ (ποιέω) izdelovanje orožja.

Ὀπόεις, εντος, ἡ gl. Ὀποῦς.

Ὀποῦς, οῦντος, ep. Ὀπόεις, εντος, ἡ glavno mesto opuntskih Lokrov; preb. οἱ Ὀπούντιοι.

ὀπτασία, ἡ prikazen NT.

ὀπωπή, ἡ ep. pogled, vid; prizor.

ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.

ὅρᾱμα, ατος, τό (ὁράω) ὅρᾱσις, εως, ἡ 1. pogled, vid. 2. kar kdo vidi, prizor, prikazen.

ὀργάς, άδος, ἡ (ὀργή) rodovitna zemlja, močvirna zemlja, močevina; pos. sveti gaj med Atiko in Megaro.

ὀργή, ἡ, dor. ὀργά 1. nagon, nagib, mišljenje ὀργὴν ὅμοιος, nrav, značaj, nagnjenost, αὐτόγνωτος trma, ἀστυνόμοι moči, ki ohranijo državo, ὀργὴν ἄκρος strasten, togoten, ὀργὰς ἐπιφέρω τινί ustrezam, hočem se komu prikupiti, ὀργῇ χαλεπῇ χράομαι εἴς τινα obnašam se sirovo proti komu. 2. strast, razburjenost, vnema, nejevolja, jeza, kazen, ὀργῇ χρωμένη v jezi, ὀργῇ χάριν δίδωμι vdam se jezi, ἐν ὀργῇ (ἔχω) ποιέομαί τινα, δι' ὀργῆς (ἔχω) ποιοῦμαί τινα, ὀργὴν ἔχω πρός τινα jezim se nad kom, ὀργὴν ποιοῦμαι εἰ jezim se, ker, ὀργὴν φανερὰν ποιοῦμαί τινι kažem očitno komu svojo nejevoljo. – adv. ὀργῇ, δι', ἐξ, μετ', ὑπ' ὀργῆς, πρὸς, κατ' ὀργήν v jezi, jezno, iz jeze, v strasti.

ὀργιλότης, ητος, ἡ togotnost, nagla jeza, občutljivost.

ὀργυ(ι)ά, ἡ, ion. -ιή, ep. ὄργυια (ὀρέγω) seženj (= 1,85 m).

ὀρεινός 3 ὄρειος 3 in 2 ion. οὔρειος, ep. in poet. ὀρέστερος 3 (ὄρος) 1. gorat, hribovit, brdovit, ὁδός gorska pot, ὀρεινὴ (χώρα) gorska dežela. 2. na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Θρᾷκες gorski Tračani; subst. ὁ, ἡ gorjanec, hribovec.

ὄρεξις, εως, ἡ (ὀρέγω) hrepenenje, želja, prizadevanje, poželjenje NT.

ὀρεστιάς, άδος, ἡ (ὄρος) ep. na gorah prebivajoč, gorski νύμφαι.

Ὄρθη, ἡ mesto v Tesaliji.

ὀρθοέπεια, ἡ pravilen izgovor.

ὀρθό-πους, ποδος, ὁ, ἡ poet. ravnih nog, strm.

ὀρθότης, ητος, ἡ (ὀρθός) 1. pokončna hoja. 2. nepristranost, resničnost, pravičnost, pravilnost.

ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.

ὁρίζω, ion. οὐρίζω (ὅρος) [fut. ὁριῶ, aor. ὥρισα, pass. pf. ὥρισμαι, aor. ὡρίσθην] I. act. in pass. 1. trans. a) postavim mejnike, določim mejo, τὴν χώρην ἐπὶ τοῖσδε pod temi pogoji; (od)ločim, (od)delim, omejujem τὴν γῆν, τὴν ἀρχήν, οὗ ὡρίζετο ἡ ἀρχή kjer je bila meja njegove dežele; obmejim (s koli), ogradim τέμενος, βωμούς; Νεῖλος οὐρίζει τὴν Ἀσίην τῆς Λιβύης loči Azijo od Libije; b) sploh: ločim, delim, prerežem, διδύμους πόντου πέτρας jadram (peljem se) skozi; c) določim τὸ πολὺ καὶ τὸ ὀλίγον, naklonim σωτηρίαν τινί, dam νόμον ἐν ἀνθρώποισι; z zav. stavkom: ὁρίσατέ μοι μέχρι πόσων ἐτῶν δεῖ določite; pass. μέχρι τοῦδε ὡρίσθω ὑμῶν ἡ βραδύτης (samo) tako daleč naj sega vaša počasnost; d) določim pojem, opredelim ὁ εὐσεβὴς ὀρθῶς ἂν ὡρισμένος εἴη. 2. intr. mejim na kaj, držim se česa πρός τι. II. med. 1. postavljam si kaj kot mejo στήλας, določim (si) mejo, ogradim si ὅρον, dam si obmejiti; določim, posvetim komu kaj βωμοὺς τέλη τ' ἔγκαρπα Διΐ, z inf. ἱερὸν ἔχειν izgovorim si, zahtevam zase svetišče. 2. a) izjavim, trdim αὐτὸν πολεμεῖν, označujem, smatram za τὴν εἰρήνην ταύτην, proglašam koga za kaj εὐεργέτας ἀγαθοὺς ἄνδρας; b) določim pojem, opredelim δικαίους τοὺς εἰδότας, določim kaj s čim, opišem τὸ καλόν ἡδονῇ τε καὶ ἀγαθῷ.