Franja

spondālium (spondaulium) -iī, n (iz σπονδαύλης piskač) spondá(v)lij = v tragedijo vrinjena darilna (daritvena) pesem, ki so jo spremljali s piščaljo: tamen in hoc genere saepe ipse vidi, ut ex persona mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur spondalia (v novejših izdajah † spondali illa †) dicentis Ci.

spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

sportula -ae, f (demin. sporta)

1. pletena košarica, pleteničica, jerbasek, jerbašček: Pl., Ap.

2. occ.
a) košarica (pleteničica), napolnjena z jedmi, pozneje z denarjem v znesku 16 sestercijev; take košarice so podarjali klientom in drugim osebam nižjega stanu; od tod meton. dar, darilo, podarek: Suet., Iuv., Mart.; preg.: sportulam furunculus captat Tert. tat hlasta po tuji lastnini, kradun grabi po tujem blagu.
b) metaf. α) darilo nasploh: Plin. iun., Traianus ap. Plin. iun., Ulp. (Dig.). β) „sodna košarica“ = sodna „postranščina (pristranščina)“ = sodni postranski dohodki (zaslužki): Cod. I. γ) „košarica“ = kratke igre, ki jih je cesar Klavdij prirejal rimskemu ljudstvu: Suet.
c) piknik: nonne vides, quanto celebretur sportula fumo? Iuv.

sposóben (-bna -o) adj.

1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
sposoben zdravnik un buon medico
sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
sposoben (nadarjen)
mladenič un giovane capace
sposoben strokovnjak un tecnico esperto
biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità

2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sposoben delovanja efficiente
sposoben umovanja raziocinante
jur. sposoben za dedovanje successibile
ekon. kreditno sposoben solvente
jur. poslovno sposoben capace (di agire)
pravdno sposoben capace di stare in giudizio

spoštovan pridevnik
1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendőBil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartottPravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tiszteltTako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.

spoštovanje samostalnik
1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartásZ urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartásV harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spotíkati (se) ➞ spotakniti (se)

spotíkati (se) se ob, nad (figurativno) to take umbrage at, to take offence at; to be scandalized at, to find fault with something
mnogi so se spotikali nad njegovim vedenjem many people took offence at his behaviour, his behaviour scandalized many people

spout² [spáut] prehodni glagol
izmetavati, izbrizgati, izbljuvati (tekočino); opremiti z dulcem, z odvodno cevjo
pogovorno deklamirati (verses stihe)
pompozno govoriti, besedovati
sleng dati v zastavljalnico
neprehodni glagol
brizgati (from iz)
štrcati (o kitu)
figurativno deklamirati, imeti pompozen govor

he is fond of spouting on rad pompozno govori
the whales were spouting kiti so brizgali vodo v zrak

spozabi|ti se (-m se) die Beherrschung über sich selbst verlieren, sich vergessen (kako si se mogel tako spozabiti, da …? wie konntest du dich so weit vergessen, … zu …?); sich hinreißen lassen zu
spozabiti se nad sich vergehen an/gegen
spozabil se je in udaril ihm ist die Hand ausgerutscht

spozabíti se to forget oneself; figurativno to lose one's temper

spozabíti se tako daleč, da... to forget oneself so (ali as) far as to...
spozabil se je he forgot himself, he acted unsuitably, he lost self-control

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

spréd sprédaj in front; ahead

bil je nekaj korakov spréd, sprédaj he was a few steps ahead of us
napadli so nas spréd, sprédaj in zadaj we were attacked front and rear

sprédati (-am) | sprêsti (sprêdem) imperf., perf.

1. tekst. filare, ridurre il filo:
spresti v volno, svilo filare la lana, la seta

2. filare, tessere:
pajek sprede mrežo il ragno fila la ragnatela
pren. spredati zgodbe raccontare storie

3. pren. ordire:
spresti načrt ordire un piano
kaj spresti v glavi inventare qcs. (di sana pianta)
pren. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe il fatto diede spunto a una ragnatela di storie

spreglédati (ne opaziti) to overlook; (odpustiti, oprostiti) to forgive, to condone, to pass over, to ignore, to take no notice (of); (prezreti) to overlook, (besedo) to omit, to overlook

spreglédati komu napako to excuse someone's mistake
spreglédati koga pogovorno to see through someone's (little) game, (žargon) to get someone's number
spregledal sem njegovo hinavščino I saw through his hypocrisy
spreglédati (spoznati) prevaro to sense deceit (ali a trick)
spregledal je (figurativno, oči so se mu odprle) the scales fell from his eyes, he opened his eyes

sprégnuti sprêgnēm
I. spreči, sodelovati
II. spregnuti se
1. spreči živino dveh kmetov za skupno opravljanje poljskih del
2. petokolonaši se spregli sa Švabama petokolonci so začeli sodelovati s Švabi

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)

A) imperf., perf.

1. portare a passeggio

2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
strah ga sprehaja prova paura
bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre

B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision