Franja

cōrner m invar. šport korner, strel iz kota:
salvarsi in corner pren. po čudežu jo odnesti

cornīx -īcis, f (onomatop.; prim. umbr. curnaco = lat. cornīcem, corvus = gr. κορώνη, gr. κόραξ = sl. krokar, lat. crōcāre, crōcīre = sl. krakati, krokotati) vrana, dolgo živeča, starodavnikom po blebetavosti in priučljivosti znana ptica; njeno krakanje je napovedovalo dež, če pa je priletela ali zakrakala z leve strani, je to obetalo srečo: Pl., Lucr. idr., Theophrastus … accusasse naturam dicitur, quos cervis et cornicibus vitam diuturnam, … hominibus, … tam exiguam vitam dedisset Ci., quid (habet) augur, cur a dextra corvus, a sinistra cornix faciat ratum? Ci., nisi me … ante sinistra cavā monuisset ab ilice cornix V., tum cornix plenā pluviam vocat improba (vražja čarovnica) voce V., aquae nisi fallit augur annosa cornix H., c. vetula H., novem saecula passa O., garrula, loquax O., (datum) augurium corvo, laeva cornici omina Ph., cornix colore mire admodum nigro, plura contexta verba exprimens et alia atque alia crebro addiscens Plin.; vrane zelo ostro vidijo, od tod: cornicum eruere genas „vranam oči izruvati“ (kot skrivnostno delujoče sredstvo, da bi koga preslepili): posset ut intentos astu caecare maritos, cornicum inmeritas eruit ungue genas Pr.; preg.: cornicum oculos configere Ci. (prim. Q. VIII, 3, 22) vranam oči izkopati = celo največjega premetenca oslepariti (prevarati); isto elipt.: qui cornici oculum, ut dicitur Ci.

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

corōnārius 3 (corōna) venčen, za vence, kronski: anemonae Plin., aes (Cyprium) Plin. razvaljan bakrenovec, bakrena pločevina, coronario naturae lusu stephanitis Plin. ki po igri narave rodi venčaste izrastke, opus Vitr. izdelovanje zlate krone, pa tudi štukatura: Vitr. (VII, 4, 4); aurum c. Ci. denar, ki so ga province zbrale za darilo zmagoslavnim vojskovodjem nam. zlate krone, ki so jo prejemali prej, kronsko zlato. — Kot subst.
a) corōnārius -iī, m pletilec vencev, venčar: Plin., Fr.
b) corōnāria -ae, f pletilja vencev, venčarka: Plin.

Corōnēa -ae, f (Κορώνεια) Koroneja, mesto v Beotiji, znano po bitkah l. 447 in 394: N., L., Plin. — Od tod
a) subst. Corōnaeī -ōrum, m (Κορωναῖοι) Koronejci, preb. Koroneje: L.
b) adj. Corōnēnsis -e koronejski: ager L. = Corōnēus 3 (Κορονεῖος): ager L.

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

corregiō (conregiō) -ōnis, f (cum in regere) določitev ali omejitev štirih opazovalnih krajev (opazovališč) po avguru (= per lituum regionum facta discriptio Ci. ali determinare regiones L.): Varr.

correo moški spol (hitri) sel, kurir; pošta

correo aéreo letalska pošta
correo de gabinete, correo diplomático diplomatska pošta
correo marítimo prekmorska pošta
neumático, correo tubular cevna pošta
buque correo poštna ladja
oficina ambulante de correo vlakovna pošta
correo auxiliar (estafeta) de correo pomožni poštni urad
tren correo poštni (osebni) vlak
a vuelta de correo z obratno pošto
por el próximo correo s prihodnjo pošto
correo de la mañana (de la noche) jutranja (večerna) pošta
echar al correo oddati (pismo) na pošti
llevar al correo odnesti na pošto
remitir por el correo poslati po pošti
correos pl pošta, poštni urad
Administración Central de Correos glavna pošta
apartado de correos poštni predal
casa de correos poštni urad
en lista de correos poštno ležeče
servicio de correos poštna služba

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)

corriger [kɔriže] verbe transitif popraviti, popravljati; omiliti, ublažiti; (telesno) kaznovati; typographie korigirati

se corriger (po)boljšati se
se corriger de quelque chose odvaditi se česa
corriger un devoir, son jugement popraviti nalogo, svojo sodbo
corriger le sort ublažiti usodo
se corriger d'une mauvaise habitude, de sa paresse znebiti se razvade, svoje lenobe
il s'est fait corriger d'importance pošteno je bil tepen

corrigō -ere -rēxī -rēctum (cum in regere)

1. (v)zravna(va)ti, naravna(va)ti, uravna(va)ti, na pravi tir spraviti (spravljati): catenas Ca., pampinos teneros, uti recte spectent Ca., lectum triclinii, quem imparem posuerunt Varr., detorta hastilia Sen. ph., pedamenta declinata Col., puerorum depravata crura Varr., aliquem (= alicui artūs ali membra) Varr., alicui digitum corrigere non posse Plin., c. cutem in facie Plin., malas labentes Suet., cerae correctae O. spet zglajene, c. aciem nostram a Volscis inclinatam Val. Max., cursum (classis) L. po pravi poti zaviti (z ladjevjem); preg.: c. curva Sen. ph. (Apocol.), Plin. iun. vse gore zravnati moči.

2. pren.
a) popraviti (popravljati), poravna(va)ti, izboljš(ev)ati, poboljš(ev)ati, spremeniti (spreminjati), odpraviti (odpravljati): Pl., Ter., Petr., Plin. iun. idr., suam consuetudinem, si mala est Varr., mores aliorum Ci., vel corrumpere mores civitatis vel corrigere Ci., emendare vitia corrigereque mores Q., c. testamenta virorum Ci., fabulas Aeschyli Q., quod mendum ista litura correxit? Ci., perpauca mutans, sed ita, ut ea, quae corrigere vult, mihi quidem depravare videatur Ci., corrigeres haec (to nasilje) postea Ci., c. delicta S., flagitium L., peccatum Ps.-Q., vitium Q., errorem Suet., acceptam in Illyrico ignominiam L., quidquid corrigere est nefas H., c. sua vota O. kaj boljšega si želeti, moram cursu O. zamudo dohiteti, nadomestiti, maciem corporis Plin.; v pass.: hac rogatione non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., pueri facillime corriguntur in discendo, cum vitia imitantur emendandi causā magistri Ci., ancipitis fortuna temporis maturā virtute correcta Vell.; refl. poboljšati se (poseb. nravno): si populus perperam est consuetus (namreč kar se tiče govorice), corrigere se ipsum (debet) Varr., non modo superiores, sed etiam se ipse correxerat (namreč glede na ritem govora) Ci., tu ut umquam te corrigas? (namreč nravno) Ci., iam te ipse monuisti, iam correxisti (sc. te)? Sen. ph.; o govorniku, ki uporablja govorno podobo, imenovano correctio: cum corrigimus nosmet ipsos quasi reprehendentes Ci.
b) (osebe) poučiti (poučevati), (po)svariti, (po)karati: corrigendus potius quam leviter inflectendus videtur Ci., ipsā re corrigi S. spremeniti (poučiti) se dati, corrigi et emendari castigatione hac L., obiurgatione corrigi Q. — Od tod adj. pt. pf. corrēctus 3 poboljšan: nihil officiunt peccata vetera correcto Lact., attentior fiat correctiorque Gell. boljši, correctior disciplina Front.

corripiō -ere -ripuī -reptum (cum in rapere)

1. naglo, trdno, silno prije(ma)ti, popasti (popadati), (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti; sprva z množinskimi obj.: celeres sagittas V., lora manu O., arma Vell., Fl., manu arma virosque Cu. (o slonih), singulos manu Cu., quas (volucres) corripuit serpens O., naves, quae paratae erant V. ali omnes suas res c. Auct. b. Alx. v naglici vse svoje stvari pograbiti; s kolektivnimi obj.: id, quod in praesentiā vestimentorum erat, corripuit N.; potem tudi z edninskimi obj.: Val. Max., Plin. idr., ferrum (meč), magnam hastam, sacram effigiem, ambustum torrem ab ara V., Cacum … corripit in nodum complexus V., (mulierem) correptam Graeco verbo monuit T. je prijel za roko in …

2. occ.
a) pograbiti, zgrabiti = na silo osvojiti (si) kaj, polastiti se, polakomniti se česa, zaseči, izsiliti kaj: pecuniam Ci., pecunias Ci., T., fasces S., Vell., omnium partes N., anxiis sordibus magnas opes, summa cum licentia naves Val. Max., praefecturas T., aliena Plin. iun., bona vivorum et mortuorum Suet., communis victoriae praemia Iust.
b) pesn. s tal vzdigniti, večinoma refl. se corripere vzdigniti se, pobrati se: c. corpus de terra ali ex somno Lucr., corripio e stratis corpus (= me) V., c. sese V.; od tod vzdigniti se = hitro odpraviti se, pohiteti: corripuit se repente et abiit Pl., c. se inde, se intro Ter., corripuit … sese ad filiam Ter., tandem corripuit sese atque inimica refugit in nemus V.
c) pesn. zbrati, zgrniti: omnia conrident correpta luce diei Lucr.
č) koga prijeti, zasačiti, ujeti, uloviti, planiti (udariti) na koga: hominem corripi … iussit Ci., quos ille … corripi atque interfici iussit C., ipsi (magi) corripiuntur a pluribus Iust.
d) kot tožnik prijeti (napasti) koga, s tožbo (po)lotiti se, ovaditi koga: statim corripit reum T., Priscum … corripuit delator, obiectans … T., accusatione corripi T., Aemilia Lepida a delatoribus corripitur ob servum adulterum T., locupletissimus quisque in praedam correpti T.
e) z grajo, s psovkami lotiti (lotevati) se koga, spraviti se na koga, (po)grajati, (po)karati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, ogovoriti (ogovarjati): consules L., hunc corripiunt dictis O., aliquem non inimice corripere, sed paene patrie monere Q., c. alicuius securitatem Plin. iun., adulationes … gravissimo corripuit edicto Suet.; pogosto v pass.: convicio consulis correpti C., voce magistri corripi H., corripi iurgio Suet., numquamne fecisti, quod a patre corripi posset? Plin. iun. Skladi: ob haec correptus Suet.; populum quam potuit gravissima oratione corripuit, quod eam potestatem bis sibi detulisset Val. Max., corripuit consulares, quod non de rebus gestis senatui scriberent Suet.; ab eo correptus, cur ambularem Plin. un. na odgovor poklican

3. pren.
a) (o bolezni, smrti ipd.) koga popasti (popadati), prevze(ma)ti, zgrabiti (zgrabljati), pob(i)rati, vzeti, jemati: nec singula morbi corpora corripiunt V., quo celerius eiusmodi tempestates (kužni časi) corripiunt (sc. homines), eo maturius … Cels.; pogosteje v pass.: corripi febre Plin., morbo gravi ali subitā vi morbi Val. Max., subito et gravissimo morbo Cels., bis morbo inter res agendas Suet. dvakrat zboleti, morbo comitiali Suet. ali vitio comitiali Sen. ph., Plin., exitiabili morbo T. na smrt zboleti, pedum dolore Plin. iun. ali oculorum dolore Eutr. zboleti na nogah, na očeh, adversā valetudine Iust., correptus subitā morte Cu.; abs.: si (paralytici) correpti non sunt, diutius quidem vivunt, sed … Cels.; pesn.: modo (segetes) sol nimius, nimius modo corripit imber O. pogubi, caeco correpta veneno (od strupene vodne sape) Lucr.
b) (o čustvih, strasteh) koga prevze(ma)ti, popasti (popadati), obje(ma)ti, obvlad(ov)ati, zamikati: hunc plausus … plebisque patrumque corripuit V. je zamikalo, razveselilo; večinoma v pass.: vellem haud correpta fuisset militiā tali V. da je ne bi prevzela taka bojaželjnost, visae correptus imagine formae O. očaran, duplici ardore (sc. amoris et vini) correptus Pr., pueruli sui nimio ardore correptus Val. Max., correptus misericordiā Suet., irā Gell. zanesen.
c) (o ognju) lotiti (lotevati) se česa, popasti (popadati) kaj: quae (flamma) plurima vento corripuit tabulas V., ipsas ignes corripuere casas O., postquam ignis (rogi) corpus eius corripuit Val. Max., ignes inferiora aliquando corripuit Sen. ph., ignes terrā editi villas, arva, vicos passim corripiebant T.; v pass.: correpti flamma alii sunt, alii ambusti afflatu vaporis (od žarečega puha) L., turbine caelesti subito correptus et igni V., improviso igne correptae naves conflagraverunt Macr.
č) (o vodi) odplaviti (odplavljati): flumen … urbis tecta corriperet, nisi essent specus lacusque, qui exciperent Cu.

4.
a) pospešiti (pospeševati): pedes Sen. tr.; pren.: tarda necessitas leti corripuit gradum H.
b) hitro nastopiti pot po čem ali kam, hitro napotiti se kam, hitro odriniti, kreniti na pot: viam V., O., Plin. iun., corripiunt spatia V. planejo na tekališče, cum … campum corripuere … currūs V. pretečejo, c. iter Val. Max.

5. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), omejiti (omejevati): numina corripiant moras (rok, čas) O., c. nimium omnia (namreč v govoru) Q., singulos missūs a septenis spatiis ad quina Suet., ludorum ac munerum impensas Suet., ut difficiles puerperiorum tricas Iuno mulceat corripiatque Lucina? Arn.; occ. (v izgovarjavi) skrajš(ev)ati, predtegniti (predtegovati): singularis rectus casus correptus (npr. trabs iz trabes) Varr., illis mos erat („fulgēre“) correptā syllabā uti, ut dicerent „fulgeōre“ Sen. ph., c. syllabam, verba Q. Od tod adj. pt. pf. correptus 3, adv. -ē kratko izgovarjan, kratek, predtegnjen: correptae litterae syllabaeve Q. kratki (predtegnjeni) zlogi, correpte dicere verbum Gell., aut producatur (syllaba), quae nunc correptius exit O.

Opomba: Vulg. pt. pf. corruptus: Paul.

corrompre* [kɔrɔ̃prə] verbe transitif (po)kvariti, spriditi, pohujšati, zapeljati; podkupiti; popačiti, deformirati

se corrompre pokvariti se, spriditi se
la chaleur corrompt la viande vročina pokvari meso
corrompre les mœurs, les jeunes gens (po)kvariti nravi, mladino
corrompre son gardien, un témoin podkupiti svojega čuvaja, pričo

corruptēla -ae, f (corrumpere) pokvaritev, pokvarjenje, poguba: collapsus est in corruptelam suam Pl., largitionem corruptelam esse dixit Ci., c. ac demutatio morum Ci., mores hac dulcedine (cantus) corruptelāque depravati Ci. po zapeljivi osladnosti, tantam esse corruptelam malae consuetudinis (subjektni gen.), ut … Ci., via una corruptelae Bacchanalia erant L. pogubiti ga; occ.
a) zapeljevanje, skrunjenje, oskrumba, oskrunitev: seditionem in populo fore, corruptelam et adulterium domi Ci.; večinoma v pl.: corruptelae hominum Pl., mulierum Ci., stupra dico et corruptelas et adulteria, incesta denique Ci., adulescentulum corruptelarum illecebris irretire Ci., corruptelae omnis generis fieri coeptae L., corruptelis adulteriisque famosus Suet.; met. α) zapeljivec, zvodnik, „kuga“: communis corruptela nostrûm liberûm Ter. β) kraj zapeljevanja, zanikrna hiša, bordel: Front.
b) podkupovanje: hominum Ci., ista c. servi inpunita fuit Ci., pecuniosi rei corruptelam iudicii molientes Ci., iudicii ali accusatoris c. ab reo Ci.

corso m

1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka

2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask

4. korzo

5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka

7. učbenik

8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj

Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.

cortīna -ae, f (najbrž sor. z gr. κυρτός in lat. curvus, še prej pa z lat. corium, cortex, scortum; prim. sl. korec iz skorje narejena posoda; v pomenu „zastor“ iz cum in vertere)

I.

1. okrogla posoda, kotel: Ca., Pl., Plin.; occ. kotlast trinožnik, poseb. tisti, s katerega je Pitija prerokovala v Apolonovem preročišču v Delfih: cortinaque reddidit imo hanc adyto vocem O., (visa est) mugire adytis cortina reclusis V.; od tod met.
a) prerokba: neque te Phoebi cortina fefellit V., c. Delphica Plin.
b) preročišče: antistes Delphicae cortinae, c. Pythica Val. Max. — Trinožnik kot posvetilni dar: exque iis (sc. sibi positis statuis) aureas cortinas Apollini Palatino dedicavit Suet.

2. pren.
a) kotlasta okroglina, nebesni obok: Enn.
b) krog poslušalcev: cum vix in cortina (po drugih corona) quisquam assistat T. —

II. zagrinjalo, zastor, zavesa (prim. fr. courtine, ang. curtain, nem. Gardine): Vulg., Eccl., cortinae sunt aulaea Isid.

corto

A) agg.

1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden

2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek

B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko